Izključen, ker tekmecu ni dal roke

Sebastian Skube prvi strelec Silkeborga, ki se mu bo pridružil tudi Peter Pucelj.

Objavljeno
02. oktober 2014 10.55
ROKOMET Slovenija - Madžarska
Peter Zalokar, šport
Peter Zalokar, šport
Ljubljana – Nekaj obrvi se je dvignilo, ko se je Sebastian Skube odločil kariero nadaljevati na Danskem. Rokometaša njegovega kova so videli v močnejših ligah, francoski ali nemški. A vse bolj se zdi, da je bila odločitev pravilna. Kot so bile praktično vse pred njo.

Ko je prerasel Trebnje, je Skube odšel v Koper, po dveh letih v Celje in še po dveh letih na Dansko. Tekmovalni ritem se je v Hamletovi deželi upočasnil, saj se Silkeborg ni uvrstil v evropske pokale. V danski ligi mu gre dobro, ima štiri zmage in dva poraza. Skube pa je najboljši strelec v moštvu s 30 goli. »Drži, da malce pogrešam izzive lige prvakov. Toda liga je močna, izenačena, tekme so na ravni evropskih. Prvi poraz smo doživeli v Koldingu, kar je bilo pričakovano. Drugega pa si ne bi smeli privoščiti. Bil je šok. To se zgodi, če nisi 100-odstoten,« je pojasnil Skube, čigar nova ekipa je nazadnje osvojila 8. mesto, tokrat meri precej višje: »Cilj je Evropa ali kar liga prvakov. Kljub temu ni pritiska. Poraz ni nič tragičnega, zgodi se in greš naprej. Nihče te grdo ne gleda. Če bi se še enkrat odločil, bi spet izbral Dansko. Skandinavska šola rokometa je drugačna, tukaj 'beki' takoj vržejo z 10 metrov. Verjetno mi gre tudi zato tako dobro, saj niso vajeni mojega sloga igre,« je razmišljal hitronogi Skube, ki je bil na eni tekmi tudi izključen, česar pri njem nismo vajeni: »Šlo je za nesporazum. Bolela me je roka in igral sem pod učinkom tablet. Ko sem padel na tla, me je nasprotni igralec hotel pobrati, jaz pa sem ga zavrnil, ker sem se bal obnovitve poškodbe. Sodnika sta potezo ocenila kot nešportno. Po tekmi smo vse razjasnili in ni bilo zamer.«

Njegova dobra forma je dobrodošla novica tudi za slovenskega selektorja Borisa Deniča, ki bo kmalu potreboval vsestranskega igralca, enega od junakov epske zmage proti Madžarski. Januarja bo SP, že konec meseca tekmi v kvalifikacijah za EP proti Slovaški in Latviji. »Dolgo smo že skupaj in lahko imamo najvišje cilje,« se uspeha v Katarju nadeja Skube, ki ima pri 27 letih že 95 nastopov za reprezentanco. Zdi se, da je ljubitelj harmonike rojen pod srečno zvezdo. Decembra lani je diplomiral z odliko in prejel Prešernovo nagrado, 5. julija letos se je poročil z Andrejo in le teden kasneje postal stric, ko je njegov mlajši brat Staš dobil sina. »Življenje v Skandinaviji je drugačno kot pri nas. Ljudje so prijazni, a se držijo bolj zase. Z Andrejo sva zadovoljna v novem stanovanju, skupaj se učiva danščino, hodiva v fitnes in podobno. Lepo nama je,« v zakonskem stanu uživa Skube. Tudi kariera je v stalnem vzponu. Tako v Kopru kot Celju je osvojil dvojni naslov in vselej igral v ligi prvakov. Bil je že dogovorjen, da okrepi Deničevo slovensko kolonijo v Minsku, vendar se je visokoleteča zgodba sesula čez noč in moral je poiskati novega delodajalca. Odločil se je za Silkeborg in, kot kaže, spet zadel v polno. Danski klubski rokomet ponovno raste, kar potrjujeta tudi zmagi Københavna in Aalborga v prvem kolu LP: »Na Danskem je rokomet izjemno priljubljen, morda celo bolj kot nogomet, kar je redko. Dvorane so polne, vlaga se vedno več.«

Bjerringbro-Silkeborg je nastal leta 2005 z združitvijo dveh klubov, Skube tam nadaljuje slovensko tradicijo, pred njim so njegove barve zastopali Miha Žvižej, Primož Prošt in Goran Kozomara. Zdaj se mu bo pridružil še reprezentančni kolega Peter Pucelj, ki je odigral dve tekmi za Izolo, vendar se dogovoril s Silkeborgom, ki ga pestijo poškodbe.

Da Skubeta v Celju ne pogrešajo preveč, je poskrbel Miha Zarabec, odkritje prvega kola LP. »Miha je že v Mariboru dokazal, da je iz pravega testa in je bil vodja ekipe. Zdaj je kakovost potrdil še v ligi prvakov. Res imamo Slovenci lepo izbiro igralcev na srednjem zunanjem položaju,« je sokrajana pohvalil Skube, vesel, da je Celje ohranilo konkurenčnost: »Proti Vardarju je pokazalo sodoben rokomet, kakršnega goji Branko Tamše. Celje bo še za marsikoga trd oreh.«