Ko bi loški milijonarji dali še kaj svojim fantom

Rokomet: Urbanscape Loka 2012 je že tretje leto zapored prijetno presenečenje lige NLB. 

Objavljeno
20. marec 2018 00.27
Predstavitev slovenskih rokometnih prvih lig pred športno sezone.Rober Beguš . V Ljubljani 7.9.2017[Rober Beguš.Rokomet.Nlb.Prvaliga]
Peter Zalokar
Peter Zalokar
Škofja Loka – V čem je skrivnost uspeha škofjeloškega rokometa? Vsako leto Urbanscape Loki 2012 napovedujejo težak boj za obstanek, pa se ji vselej uspe uvrstiti v končnico za prvaka lige NLB. In ne samo to, tam redno meša štrene favoritom, kot je bilo nazadnje, ko je na Podnu padla Riko Ribnica. 

Odkar se je Loka leta 2011 izognila propadu in zgodbo začela z dna, jo zaznamuje napredek, tretjič zapored nastopa med šesterico najboljših v deželi. Sprva je bil na klopi Bojan Čotar, nato Siniša Markota, zdaj je Robert Beguš. Morda slednji pozna odgovor na uvodno vprašanje …

»Skrivnost je v bazi domačih igralcev. Imamo 95 odstotkov Ločanov. Opazujem trening kadetov in mladincev, tukaj je 28 fantov,« je številčnost kot primerjalno prednost edinega gorenjskega prvoligaša z več kot 50-letno tradicijo izpostavil Beguš.

Vsako sezono Loko zapustijo ključni igralci. Lani se je v Celje podal vratar Aljaž Panjtar, letos se bo poslovil najboljši strelec Aleš Kavčič, ki bo okrepil Gorenje. »Tako pač je,« se omejitev zaveda Beguš, za katerega so zmage proti bivšemu klubu Ribnici, kjer je bil trener štiri leta, še posebej sladke. »Seveda, še zlasti, ker so tam ob mojem odhodu govorili, da se je delalo slabo in da igralci niso bili pripravljeni. Kaj bi šele bilo, če bi delal dobro, jih vprašam,« se je namuzal »Robi«, še bolj zadovoljen, kako se je začela njegova zgodba v Škofji Loki: »Cilj je bil obstanek in ta je več kot uresničen. Klub je urejen, izplačila redna, težav z opremo ni.«

V upravnem odboru so predsednik Matjaž Ljubec ter Melita Rebič, Jernej Stanovnik in Blaž Pipp; direktor Gorazd Bajič in Sergej Sokolov skrbita za igralski del. »Dobro smo usklajeni, dobro delujemo,« pravi 48-letni Beguš, ki ga v sredo čaka gostovanje pri prvakih iz Celja.

Ena od skrivnosti je v dvorani Poden, kjer nobenemu gostu ni lahko: »Predsodek o gorenjski škrtosti ne drži. Kljub prenosu so navijači zapolnili dvorano. V njej je odlično vzdušje, naši fantje kar letijo po parketu. Tukaj se spoznajo na rokomet, radi ga imajo.«

Z najmlajšo ekipo v ligi

Loka ima najmlajšo, verjetno najcenejšo in gotovo telesno najšibkejšo ekipo v ligi, hkrati pa tudi – najhitrejšo. »Če nimaš višine in teže, pač moraš teči,« se je okoliščinam prilagodil Beguš, ki ima pogodbo še za naslednjo sezono. V Loki je zadovoljen, kot je bil (večino časa) v Ribnici. »Gre za podobni okolji z bogato rokometno zgodovino. Razlika je v financah, v Ribnici imajo srečo, ker za njimi stoji Riko oziroma Janez Škrabec, ki iz svojega žepa daje več denarja, kot ga ima Loka za ves ustroj,« je razkril Beguš, ki bi si želel, da bi tudi zeleno-rumeni dobili takšnega mecena.

A tukaj je kavelj, ki morda vendarle potrjuje stereotip o Gorenjcih. »Slišim, da je v občini Škofja Loka največ slovenskih milijonarjev. Zakaj se ne odločijo dati kakšnega evra v domači klub, težko rečem. Morda gre za zamere iz prejšnjih časov, a to je zdaj nov klub, zasluži si podporo lokalnega okolja. Ne preostane nam drugega, kot da to potrjujemo z dobrim delom iz dneva v dan.«