Krimovke v Stožicah nad Budućnost z vso silo

Ljubljana – Dve domači zmagi, ob današnji še v zadnjem kolu proti Valcei, ter po potrebi še vmesna v Španiji, bi končale petletno hrepenenje po polfinalu. Poraz proti Črnogorkam sicer še ne bi zaloputnil vrat, a bi dvakratnim evropskim prvakinjam močno zmanjšal možnosti za vrnitev na vrh. Ko je Bonova nasledila Bojana Čotarja, so v Krimu začrtali ambiciozen triletni program s primernim vrhuncem.

Veliko dobrega dela je bilo storjenega v tem času, zlasti na področju novačenja nadarjenih igralk iz bližnje okolice. Načrte je kvarila recesija, ki je pred prejšnjo sezono celo ogrozila profesionalni status kluba. Ta se je izvil iz najhujšega, a se znašel pred novo prelomnico, v kateri je večina kart še vedno skritih. Ni skrivnost, da je ostanek nosilk, kot so Andrea Penezić (zanjo se močno zanima Viborg), Andrea Lekić (nekateri jo že vidijo v Györu), Dragana Cvijić in Jelena Grubišić, močno odvisen od finančne ambicioznosti naslednjega projekta.

Zato kajpak ne preseneča, da so se izziva z Budućnostjo, proti kateri bi lahko pred tremi tedni v vroči Morači iztržili več kot poraz z 29:32, lotili skrajno resno. »Vsekakor nas čaka najtežja tekma v sezoni. To bo preizkus marsičesa, ki nam bo ponudil mnogo odgovorov. Samo če bomo povezani, bojeviti, močni in tudi drzni, se lahko nadejamo uspeha,« razmišlja Bonova in priznava, da so zavestno formo gradili drugače kot v prejšnjih sezonah, v katerih jim je na koncu zmanjkalo moči za preboj v zaključne boje: »Nekoliko so nam pri tem nagajale poškodbe, vendar verjamem, da smo blizu vrhunski pripravljenosti. V primerjavi s prvo tekmo moramo veliko reči izboljšati. Veliko bo odvisno od nosilk igre. Ritem moramo dvigniti. Ne igramo še dovolj hitro. Sem optimistična in kljub velikemu vložku v sebi mirna, saj vem, kje imamo rezerve.«

Krim in Budućnost sta po polovici drugega dela zbrala po dve točki, pol manj kot Valcea in Itxako. »Vsi znamo šteti in vsi vemo, koliko točk potrebujemo. Lahko obljubim, da bomo igralke naredile vse, da preskočimo Budućnost,« je odločna kapetanka Ljudmila Bodnjeva, ki na prejšnjih tekmah ni prispevala običajnega deleža na črti. V Valcei (27:31) je celo vpisala ničlo. Med dolžnicami je bila tudi Lekićeva, ki jo je ovirala poškodba prsta: »Po dveh porazih je čas za zmago. Vse je v naših rokah. Imamo dober razpored z dvema domačima tekmama. Zdaj moramo dokazati, da nismo govorili tjavdan, ko smo na glas razmišljali o polfinalu.«

Budućnost ne kaže moči iz prvega dela, v katerem je dobila vseh šest tekem. Izgubila je na obeh gostovanjih, nazadnje v Španiji kar s 26:31. Očitno igralke po nastopu na EP niso zadržale forme. Toda imena, kot so Bojana Popović, Katarina Bulatović, Marija Jovanović in Ana Đokić, kličejo k skrajni previdnosti in disciplini v igri, zlasti v obrambi, kjer si krimovke obetajo še eno sijajno predstavo morda najboljše vratarke ta hip Jelene Grubišić.