Prvi prišel v klub Janković, nato Kandija, na koncu Tiselj

Ljubljana – Rokometašice Krima so na današnji dan pred 19 leti prvič osvojile evropsko ligo prvakinj. Končna zmaga v najmočnejšem klubskem tekmovanju bo za večne čase ostala v spominu ljubljanske ekipe, ki je v začetku tega tedna opravila prvi skupni trening po dvomesečnem prisilnem premoru.
 
Krimovke so se v prekinjeni sezoni veselile 25. naslova državnih prvakinj, v ponedeljek pa so v okrnjeni zasedbi – vse tuje igralke so odsotne – začele vaditi pod vodstvom Uroša Bregarja in v skladu z zdravstvenimi priporočili vlade.
 
Do začetka prihodnjega meseca bodo brez uporabe žoge izmenično vadile v dvorani in na prostem. Skupne priprave za prihodnjo sezono –  če se bodo zdravstvene razmere normalizirale – pa načrtujejo za 15. julij, ko naj bi dres Krima oblekle tudi vse novinke: Francozinja Oceane Sercien-Ugolin, Brazilka Samara Vieira, Srbkinja Jovana Risović in slovenska reprezentantka Maja Svetik.
 

Cveta Benet začela tlakovati pot

 
Zgodovina Krima je kratka, a izjemno uspešna. Ko je Cveta Benet skupaj z Jožetom Štukljem, Miranom Staničem in Dušanom Doljakom pred 36 leti ustanovila RK Krim,  je le malokdo pričakoval tako veliko zgodbo rokometne ekipe z Galjevice. A ekipa iz južnega dela slovenske prestolnice je s postopnimi in velikimi koraki pripravila pravo uspešnico in pred natančno 19 leti prvič pokorila Evropo.


 
Krim se je že po dobrih desetih letih svojega delovanja veselil prvega naslova državnih prvakinj, ko je v sezoni 1994/95 na domačem prizorišču na vrhu zamenjal Olimpijo pa se je lotil še »projekta Evropa«. Pod vodstvom tedaj še malo znanega podjetnika Zorana Jankovića, ki je predsedniško mesto v klubu zasedel leta 1992, je bilo delovanje kluba iz leta v leto vse bolj učinkovito tako na igrišču kot zunaj njega.
 

Po Jankoviću še Kandija

 
V klubu so kmalu začeli vleči velike poteze. Strokovne vajeti članske ekipe je po Benetovi, Marti Bon, Andreju Kavčiču in Čehu Jiriju Zerzanu sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja prevzel Vinko Kandija, v tistem obdobju eden najboljših rokometnih strokovnjakov na svetu.
 
Pod vodstvom legendarnega hrvaškega strokovnjaka in ob vse izdatnejšem denarnem vložku so iz vseh koncev Slovenije pripeljali skorajda vse najboljše domače igralke, kot so bile Simona Šturm, Anja Frešer, Tanja Oder in mnoge druge, v klubu je začel rasti tudi obetaven rod z Dejo Doler na čelu, postopoma pa so v klub začela prihajati velika rokometna imena iz vzhodnega dela Evrope.


 

In nato je prišel Tiselj

 
Na stari celini so se hitro začele širiti govorice o »rokometnem tigru iz Ljubljane«. V sezoni 1998/99 so se krimovke prvič prebile v veliki finale lige prvakinj, a morale priznati premoč madžarskega Dunaferrja. Leto dni pozneje je vodstvo kluba strokovne vajeti zaupalo Tonetu Tislju, pod vodstvom celjskega trenerja pa so se začeli vrstiti največji uspehi kluba.
 
V vsem svojem sijaju je ekipa zacvetela v sezoni 2000/01. V skupinskem delu lige prvakinj je najprej osvojila prvo mesto, v četrtfinalu izločila Larvik, v polfinalu Budućnost, v velikem finalu pa še Viborg. Pot do končne zmage so krimovke tlakovale že na prvi tekmi v Aarhusu, ki se je končala z neodločenim izidom 22:22, na povratnem dvoboju v dvorani na Kodeljevem, ki je bila 12. maja 2001, pa so zanesljivo prekosile danske tekmice s 25:19.
 

Repriza leta 2003

 
Sezono kasneje se je ljubljanski ekipi zalomilo že v skupinskem delu tekmovanja, 17. maja 2003 pa je znova stopila na rokometni Mont Blanc in v velikem finalu lige prvakinj na kolena položila Valencio.
 
Krim se je v letih 2004 in 2006 prav tako prebil do finalnih tekem lige prvakinj, a moral priznati premoč Slagelseja in Viborga. V zadnjih desetih letih nima več tako pomembne vloge na mednarodnem prizorišču, predvsem pa se ni sposobno po finančni plati kosati z najbolj imenitnimi tekmicami iz Rusije, Madžarske, Danske, Romunije, Francije ...