Malo golov in veliko presenečenj

Za nami je izjemno zanimivih 16 rokometnih dni, saj je evropsko prvenstvo prineslo kopico presenečenj. Pa ne le v polfinalu, v katerem sta izgubila »programirana« finalista Francija in Danska. Hrvaške na domačem turnirju ni bilo med prvo četverico, Islandija in Madžarska sta izpadli v prvem delu, Makedonija pa je v drugi del tekmovanja prenesla tri točke …

To le kaže, kako izenačen je ta čas evropski vrh. Nanj so se povzpeli Španci, ki so jih na videz zlahka premagali na koncu osmouvrščeni Slovenci. Naši rokometaši so se znali zelo dobro prilagoditi španskim globokim obrambnim postavitvam, Švedom v finalu to ni uspelo, izgubili so ogromno žog. Sreča v španski nesreči je bila poškodba vratarja De Vargasa, ki ga je v zadnjih tekmah zamenjal Arpad Šterbik, velika osebnost, pred katero se tresejo kolena tudi največjim zvezdam, ko stopi med vratnici. Švede je dotolkla tudi taktika Jordija Ribere, ki je z menjavanjem obrambnih različic od 5-1, 4-2, do 3-3 v drugem polčasu povsem zmedel tekmece. Očitno pa je bilo na tem EP ključno pravo tempiranje forme – Španci so prvaki, čeprav so pred tem izgubili tri tekme.

Sicer smo v večini tekem videli malo golov, pričakoval sem več napadov, hitrih centrov, nasprotnih napadov. Vse najboljše ekipe so se bolj osredotočile na igro v obrambi.

Slovenija? Premagala je Špance, tudi Nemce je imela še na tleh, pokazala je, da ima kakovost za vrh. Nekaj so vzeli sodniki in glede na vse odsotnosti zaradi poškodb, je bila slovenska igra dobra, vtis soliden. Nekaj malega je zmanjkalo za polfinale, mislim, da smo ga izgubili že na prvi tekmi z Makedonijo. Veliko je bilo novih igralcev, nihče ni razočaral. Na marsikoga bomo še lahko računali in mislim, da je slovenska rokometna prihodnost svetla.