Tiskane izdaje
Ljubljana – Zanimivo, da je ravno trener Trima prekinil malodušje, ki je pred štartom rokometnega prvenstva zaznamovalo predstavitev ciljev in želja ducata prvoligašev. Roman Šavrič lahko namreč upravičeno žaluje za starimi časi, pa se je odločil osvetliti dobre plati, ki jih prinaša še ena z recesijo zaznamovana sezona.
»Saj izgleda, kot da smo na sedmini, ne pa pred novimi izzivi. Tudi v formuli 1 se je dogajalo, da so bili dirkalniki počasnejši od prejšnjih, pa zato sezone niso bile nič manj zanimive in razburljive,« je pozitivno energijo vbrizgnil šele osmi govorec od 12. S tem je bivši direktor Trebanjcev zadel žebljico na glavico. Res so ob kroničnem pomanjkanju denarja vsi klubi prešli na nižje obrate, a to hkrati pomeni, da bodo prisiljeni še več energije vlagati v podmladke in da bodo še več priložnosti za dokazovanje in razvoj dobili obetavni slovenski igralci. Kljub propadu Cimosa in kolektivnem zategovanju pasov je apatija vendarle odveč. Rokometna liga še vedno najbolj konkurenčno tekmovanje v državi, nenazadnje ima dva evroligaša, toliko kot Francija in Španija in več kot Madžarska in Rusija.
Hkrati bo 23. sezona v 1. SRL verjetno ena najbolj izenačenih doslej. Trenerji in igralci klubov so se sicer plebiscitarno strinjali, da bo to liga dveh hitrosti. Za naslov naj bi se enakovredno merili trije klubi, ki bodo Slovenijo zastopali v Evropi – branilec naslova Gorenje, 17-kratni prvak Celje Pivovarna Laško in zelo ambiciozni Maribor. Vsi ostali naj bi bili kandidati za mesta od 4 do 12 in obeta se srdita tekma za uvrstitev v t. i. zgornji dom, v katerem se bo v drugem delu merila najboljša šesterica. Ostale čaka trd boj za obstanek.
Če je razumljivo, da imajo klubi, ki razpolagajo z 200.000 evri ali manj (Krško, Sevnica, Ormož, Izola, Sviš), osnovno željo po nadaljevanju zgodbe v družbi najboljših, je malce nenavadno, da se nihče od bolj podjetnih ni odkrito spogledoval vsaj s četrtim mestom, ki prinaša nastop v pokalu EHF in se zdi na dosegu Slovana, Krke, Trima in Ribnice. »Vračamo se na veliko sceno in glavni cilj je, da na njej ostanemo. Hkrati želimo na Kodeljevo vrniti navijače,« je bil denimo skromen Slovanov trener Gregor Cvijič, ki ima na voljo povsem spodobno ekipo z dvema tujcema. Povratniki bodo skušali pokazati zobe že na začetku, ko bodo jutri gostili prvake iz Velenja. Trimo, ki praznuje 30 let obstoja, je že 18 let član 1. SRL in je vzgojil celo vrsto reprezentantov, začenši z omenjenim Šavričem. A ta niti ne bi bil razočaran, če se bo končala tradicija uvrščanja v »top 6«: »Pocenili smo člansko ekipo, a hkrati več denarja namenili mlajšim pogonom,« je pojasnil. Njegov kolega iz Krke, Slavko Ivezič, ki vodi celo falango mladinskih in kadetskih reprezentantov, se je diplomatsko izognil določitvi očitnega cilja – storiti korak naprej od 6. mesta. Ribnice med šesterico ni bilo tudi, ko sta se v deželi suhe robe cedila med in mleko, zdaj bo urok številnih predhodnikov skušal premagati nekdanji selektor ženske reprezentance Robert Beguš.
Za nameček se je tudi velika trojica v 1. ligi NLB Leasing – mimogrede, glavni sponzor je obnovil triletno pogodbo – začela sukati kot mačka okrog vrele kaše, ko je beseda nanesla na vlogo favorita. »Čas bo pokazal, ali smo res lahko enakovredni Celju in Gorenju, kot pravijo vsi,« je se je muzal mariborski strateg Marko Šibila. Celjani so tik pred zdajci zarezali v plače in tudi Vladan Matić, edini tujec med trenerji, je deloval, kot da išče morebitne alibije: »Imamo mlado ekipo z malo izkušenj, izgubili smo Alema Toskića. Čaka nas naporna bitka na dveh frontah. Branili bomo pokal in če se nam bo ponudila priložnost za prvaka, jo bomo skušali zagrabiti.« Tudi Ivan Vajdl iz Gorenja je izpostavil čeri, ki jih prinaša hkratno nastopanje v ligi prvakov, opozoril na nevarnost ekip iz ozadja in opozoril, da je njegova doživela rekordno število sprememb … Sta pa skupaj s kapetanom Nikom Medvedom vsaj povedala, kar se za prvaka vendarle spodobi: »Hočemo ostati na vrhu!«
