Malus s počenim rebrom: Nič nas ne ustavi!

Celje – Škoda je bila najpogosteje izrečena beseda po tekmi Celja Pivovarne Laško s Kielom. Res je škoda, ker dobra predstava ni bila oplemenitena s točko. Vseeno pa na poraz s 27:28 ni treba gledati kot na tragedijo. V ligi prvakov je še vse odprto. Škoda pa je, da jo je skupil Jaka Malus …

Prav nič ne bi bilo narobe, če bi portugalska sodnika vrnila žogo na sredino igrišča, ker je Niclas Ekberg prehitro stekel čez črto, preden je zabil odločilni gol. Nemci osvojeni točki ne bi gledali v zobe, Celjani bi se veselili zaslužene nagrade, gledalci ne bi stresali besa na delivca pravice in hrvaškemu delegatu ne bi bilo treba poslušati kričanja v hodniku Zlatoroga.

A roko na srce, na drugi tekmi so bili gostje skoraj ves čas v prednosti, v prvem polčasu že za pet golov in v drugem nekajkrat za dva. Celjani so vodili le enkrat, pri 19:18, v zadnjih desetih minutah so storili preveč napak in zapravili preveč strelov. Nič ni izgubljenega, še vedno imajo možnosti za nastop v osmini finala. Z eno nogo bi lahko zakorakali v izločilne boje že letos, če bi jim v nedeljo uspelo premagati Flensburg in potem 2. decembra še osvojiti točki v Brestu. Veliko lažje reči, kot storiti, a nemogoče ni. Ekipa je samozavestna in v formi. Potem ko se je z bolniške vrnil Borut Mačkovšek, naj bi se kmalu tudi Žiga Mlakar, junak začetka sezone. Toda Tamšetu očitno ni usojeno, da bi enkrat samkrat imel popolno ekipo, če odštejemo Luko Mitrovića, ki že tudi normalno hodi. V nedeljo se je poškodoval Malus in tudi v tem tiči razlog, zakaj Celje v končnici ni imelo dovolj zaleta za zasuk. »Ni v redu. Imam počeno osmo rebro,« je po pregledu sporočil Malus, čigar naslednja izjava izpričuje srčnost celjske ekipe: »Zdravniki mi napovedujejo štiri tedne okrevanja, ampak jaz bi igral že v nedeljo s Flensburgom. No, če to ne bo šlo, pa vsaj potem z Meškovom!«

V klubu medtem obžalujejo poraz. Potem ko so do vrha napolnili Zlatorog, so si obetali, da se bo evforija še stopnjevala. Vseeno so fantje trenerja Branka Tamšeta večino navzočih prepričali do te mere, da jih bodo podprli tudi na zadnji letošnji domači tekmi v LP. Priznanje jim je dal tudi Alfred Gislason, trener trikratnih evropskih prvakov. »Tukaj me vzdušje vedno znova očara. Celje ima izjemno nadarjeno ekipo, ki se nikdar ne vda,« je dejal Islandec. Eden njegovih adutov Miha Zarabec ga je dopolnil. »Nisem si mislil, da lahko Celje v tako kratkem času odigra dve takšni tekmi na vrhunski ravni, zato kapo dol. Kljub vsem težavam, ki jih pestijo, so nas pošteno namučili,« je po razočaranju v Nemčiji tokrat odleglo Zarabcu, ki v svojih treh letih v Celju nikdar ni doživel takšnega »balkanskega« vzdušja.

Zdaj je že bolj ali manj jasno, da je v skupini B Aalborg odpadel iz dirke, pa tudi, da je za Celjane realno premagljiv zgolj Meškov Brest. Kiel in Kielce imata vendarle preveč močna ustroja, da bi jima spodletelo. Zato bo tekma v Belorusiji že ključna. Reprezentančna forma vratarja Urbana Lesjaka ponuja optimizem, da se bo Celje po štirih letih le prebilo v »top 16«: »Čestitke soigralcem za odlično tekmo. Žal mi je le za zadnjo situacijo, toda takšen je šport. Ne smemo gledati nazaj, prihajajo novi izzivi, nove priložnosti. V takšnem ambijentu je užitek igrati, verjamem, da nas bodo vsi navijači prišli podpret tudi prihodnji vikend,« je povedal »Lesi«, ob Malusu, Mlakarju in Mitroviću še eden, ki bo zaradi bolečin izpustil današnje gostovanje pri Vojvodini v ligi SEHA (18).