Celje – Od ekipe Celja Pivovarne Laško bi bilo po treh porazih v ligi prvakov in težavah celo v Izoli krivično pričakovati, da bo v nedeljo premagala Paris SG. Toda poskusiti ni greh in trener Branko Tamše se trudi prepričati fante, da ne smejo imeti prevelikih oči in naj raje dvoboj z zvezdniki v Zlatorogu vidijo kot karierni izziv.
Ko so pariški rokometaši edinkrat gostovali v Celju, so v sezoni 1996/97 pod imenom PSG Asnieres izgubili za 11 golov. Takrat so bili zanje domači rokometaši kot z drugega planeta, s katerimi so si želeli izmenjati drese. Zdaj je slika obratna, katarski naftni dolarji so v francosko metropolo privabili smetano svetovnega rokometa. Pariške barve že zastopa glavnina francoskih reprezentantov, svetovnih, olimpijskih in evropskih prvakov – brata Nikola in Luka Karabatić, Daniel Narcisse, Luc Abalo, Thierry Omeyer, William Accambray, Samuel Honrubia in Xavier Barrachet; pa »danski dinamit« Mikkel Hansen in druga preverjena imena iz tujine, kot so Robert Gunnarsson, Igor Vori, Henrik Møllgard, bivši član Gorenja Fahrudin Melić ...
Na »kraj zločina« se vrača legendarni trener Zvonimir Serdarušić, čigar zgodbi na klopi Celja in slovenske reprezentance se nista izšli po željah in gotovo bo karizmatični Hercegovec hotel nekdanjim kritikom pokazati, kdo je »izumil« rokomet. Prav neverjetno je zvenela njegova izjava, češ da v Parizu nima dovolj vrhunskih rokometašev, zlasti na desni strani. Kdo ve, morda že dela prostor za Vida Kavtičnika, ki ga pogreša še iz zlatih časov Kiela, vse je dogovorjeno glede prihoda hrvaškega levorokega strelca Luke Stepančića. Na levi strani si je za prihodnjo sezono že zagotovil velemojstra Uweja Gensheimerja in v mestu luči zares nastaja galaktična ekipa, ki ji bo težko še kdo sledil.
Celjski trener Branko Tamše se lahko samo bridko nasmehne ob tovrstnih »Nokovih« izjavah, dal bi levo roko, da bi imel tako sladke skrbi. Ne samo, da je njegova ekipa več kot devetkrat cenejša (PSG razpolaga s 16,5 milijona evrov proračuna), za nameček je še vedno zdesetkana. Glavni igralec Miha Zarabec še ni zacelil poškodbe, vprašanje je, ali bo lahko zaigral kapetan in ključni mož v obrambi Luka Žvižej. Virozo je staknil vratar Ivan Gajić ...
»Samo čakam, koga bo še položilo do nedelje. Zarabca gotovo še ne bo. Žvižej ima težave z nogo, mogoče bo igral, mogoče ne. Želi si že, a sezona je dolga in na dolgi rok ne bi rad ostal brez kapetana. Stanje je vse prej kot rožnato, težave se vlečejo in vlečejo. Ne vem, zakaj. Ves čas si govorim, da se bo že obrnilo in bo za dežjem posijalo sonce, pa ga ni in ni. Vse to nam onemogoča normalen proces dela. Poleg tega se moramo do konca leta zoperstaviti štirim ekipam, kot so Flensburg, PSG, Kiel in Veszprem, ki se povsem upravičeno spogledujejo z naslovom evropskega prvaka. Med njimi je seveda tudi Pariz. Ne delamo si iluzij, da smo mu enakovredni, toda želim si, da bi moji igralci pokazali vse, kar znajo, in se ne bi ustrašili vseh teh megazvezdnikov. Hočem, da prepoznajo izziv, nekateri še imajo velike oči, a to ni potrebno. Vsi ti zvezdniki so iz krvi in mesa.«
PSG se dviguje iz dneva v dan, samozavest je višja od Eifflovega stolpa. Najprej je visoko izgubil v Flensburgu, nato nanizal tri zmage v LP, v francoski ligi je po šestih kolih neporažen, v sredo je zlahka ugnal bivši Serdarušićev in Karabatićev klub Aix s 35:25, vroči Hansen pa je imel strel – 10:10!
»Ne smemo preveč razmišljati o njih, ampak predvsem o sebi. Ne morem obljubiti zmage, maksimalno borbenost pač. Verjamem, da bo Zlatorog poln in nam bo dal dodatno energijo,« na podporo navijačev računa Tamše, ki je v Flensburgu vpisal poraz z 20:30. »Teh minus deset je bilo posledica strelov, ki jih ne bi smelo biti, in takšnih, ki jih ne bi smeli zapraviti. V igri 6 na 6 nas Nemci niso nadigrali, so pa kaznovali naše napake in izključitve, od katerih jih večina ni bila upravičenih. Toda s sodniki se nočem ukvarjati. Vsi skupaj moramo ostati zbrani, dosegati zadetke iz izdelanih priložnosti in se po strelu takoj vrniti v obrambo,« želi Tamše slabosti nadoknaditi s taktično disciplino in upa, da igralcem ne bodo zadrhtele roke, ko bodo ugledali Omeyerja.