Tiskane izdaje
Ljubljana – Dobri izidi v pripravljalnem obdobju so ambicije rokometašic Krima dvignile na najvišjo raven in komaj čakajo štart lige prvakinj. Med njimi bo nocoj ena še posebej motivirana. Linnea Torstenson ne skriva, da do rojakinj iz Sävehofa ne goji simpatij ...
Nič čudnega. Göteborg oziroma njegovo predmestje Partille, od koder prihaja Sävehof, je zagrizeni tekmec kluba iz dobrih 100 km oddaljenega Skövdeja, od koder izvira postavna Švedinja. »Res je, Sävehof in Skövde sta tekmeca že od nekdaj. Sta najboljša kluba v državi. Ne bi ravno rekla, da Sävehof sovražim, vsekakor pa ga ne maram preveč. Prav gotovo si bom še za kanček bolj kot soigralke želela zmago nad njim,« je borbeno razpoložena Torstensonova, ki je spomladi dopolnila 30 let. Vprašanje, ali je bila kdaj blizu prestopu k Sävehofu, se je izkazalo za skoraj bogokletno: »Kje pa, kaj takšnega si ne morem zamisliti. Mene že ne boste videli v črnem Sävehofovem dresu!«
Po odhodu iz Skovdeja je štiri leta preživela na Danskem, pred prejšnjo sezono pa prišla v Ljubljano in se prebila do polfinala. Larvik je bil na povratni tekmi boljši in zmaga iz Norveške je bila zapravljena. Tokrat si krimovke želijo storiti še korak dlje, nastopiti v finalu, če bo le mogoče, kar na sklepnem turnirju v Stožicah. Sanje so dovoljene, vendar se je treba vrniti v realnost. Danes bo prvi tekmec švedski prvak iz zadnjih petih sezon. Četudi ga osebno ne mara preveč, ga Torstensonova spoštuje in opozarja, da je lahko nevaren: »Seveda, je tradicionalna ekipa v ligi prvakinj in kot takšna ima kakovost.«
To potrjujejo tudi izkušnje s prve pripravljalne tekme, ki sta jo Krim in Sävehof odigrala 18. avgusta na Galjevici in se je končala z 28:27. A tedaj so bile krimovke čisto drugačna ekipa kot so zdaj. Niz petih zmag v regionalni ligi, tudi proti Budućnosti v gosteh, pa osvojitev memoriala Vinka Kandije, kjer sta padla Hypo in Vardar, ponujata optimizem. Trener Tone Tiselj ima sladke skrbi, ko razlaga, da je njegova ekipa morda celo prehitro prišla v formo. Resničnega razloga za skrb pač nima, v drugem delu bo lahko računal tudi na Jeleno Grubišić in Carmen Martin, ki okrevata po operacijah. »Sprva smo se malce lovile, novinke (tri Romunke, vratarka Talida Tolnai, krožna napadalka Oana Manea in desna zunanja Patricia Vizitiu ter črnogorska srednja zunanja Anđela Bulatović; pa tudi Miša Marinček in Neli Irman, op. p.) so se morale najprej vklopiti v sistem. V zadnjem času zares igramo dobro, ampak imamo še rezerve. Ne skrivam velikih pričakovanj. Do naslednje tekme in sezone nasploh,« je samozavestna Torstensonova.
Zelo spodbudna je strelska forma Andree Penezić, ki pa ima zelo dobro pomočnico na levem zunanjem položaju – Linneo Torstenson. V prejšnji sezoni je imela težave s poškodbami, zato je glavnino dela postorila v obrambi, zdaj želi pokazati, zakaj je bila najboljša igralka domačega evropskega prvenstva 2010. »Zdaj lahko končno rečem, da sem 'fit', čeprav moram še malce paziti. Seveda si obetam tudi svoje minute v napadu,« je optimistična 186 cm visoka igralka, ki se je v dobrem letu dni privadila življenju v Sloveniji: »Štiri leta sem bila na Danskem. Vem, da se vam to ne zdi bistvena razlika. Toda bila sem zdoma. Tako kot sem zdaj. Moram reči, da uživam vsak dan v življenju profesionalne igralke.«
Razmišljanja o tretjem evropskem naslovu za Krim Mercator se ji ne zdijo iluzorna: »Če igraš za klub, kot je Krim, to nikdar ni utopija. Seveda pa nas do tja čaka dolga pot. Zdaj se govori o morebitnem finalnem turnirju v Ljubljani in bilo bi zares sanjsko, če bi se to uresničilo. Rada bi izkusila podobno vzdušje, kot so ga imeli tukaj na eurobasketu slovenski košarkarji.«
