Novi velikani z vzhoda ogrožajo primat tradicionalnih sil

Liga prvakov: Favoriti Kiel, Barcelona in PSG, toda tudi Veszprem, Kielce in oba skopska kluba imajo svoje načrte.

Objavljeno
24. september 2014 22.35
Peter Zalokar, šport
Peter Zalokar, šport

Ljubljana – Z nocojšnjo tekmo med švicarskimi prvaki iz Schaffhausna in poljskimi Kielcami se bo začela nova sezona v EHF ligi prvakov. Potem ko so preračunljivci z Dunaja sodelovanje odrekli tržno nezanimivemu Gorenju, bo Slovenijo v elitnem tekmovanju zastopalo samo Celje Pivovarna Laško. Ob tem pa še ducat Slovencev, ki si kruh služijo v tujini.

Naslov evropskega prvaka bo branil Flensburg, ki je spomladi presenetljivo dobil sklepni turnir v Kölnu po zmagi proti Kielu in se prvič povzpel na rokometni Olimp. Toda ekipa Ljubomira Vranješa ne sodi v ožji krog favoritov. Po kakovosti igralskega kadra in tradiciji sta favorita Kiel in Barcelona, če bi upoštevali proračun, bi jima ob bok postavili Paris SG, katerega 14-milijonska zasedba (Mikkel Hansen, Thierry Omeyer, Daniel Narcisse, Igor Vori, Luc Abalo) še ne upravičuje vložka katarskih mogotcev.

Bolj resna kandidata za naslov od Parižanov sta podobno zvezdniška Veszprem in Vardar. V krog klubov, ki se lahko odkrito spogledujejo s F4, sodijo še Rhein-Neckar Löwen, Metalurg, Kielce in morda omenjeni Flensburg. Za Celjane bi bil velik uspeh, če bi se jim uspelo prebiti iz t. i. skupine smrti ter ponoviti dosežka iz zadnjih sezon, ko so se poslovili proti kasnejšima prvakoma Hamburgu in Flensburgu. Tudi dvakratni prvak Zagreb bo po lanskem neuspehu skušal z novim trenerjem Veselinom Vujovićem ujeti osmino finala. Lani mu je načrte prekrižalo Zaporožje, ki so mu na Dunaju pogledali skozi prste in bo svoje tekme gostilo v bolj varnem Kijevu.

To bo sicer že 55. sezona najmočnejšega klubskega tekmovanja in 22. izvedba sodobne lige prvakov. Sistem tekmovanja bo ostal nespremenjen, 24 klubov se bo v 10 kolih do konca februarja merilo za 16 mest v izločilnih bojih. Po osmini finala in četrtfinalu bo 30. in 31. maja F4, ki bo tako kot v zadnjih štirih letih v Lanxess Areni. Barcelona ima največ naslovov, osem, in bo z igralci, kot so Sergej Rutenka, Kiril Lazarov, Nikola Karabatić, Gudjon Valur Sigurdsson, merila na sam vrh, potem ko je nazadnje presenetljivo po podaljšku izpadla v tekmi s Flensburgom. Zgodovinsko imajo največ uspeha nemški klubi, ki so osvojili tudi zadnje tri lovorike. Zadnji prvaki, ki niso bili iz Španije ali Nemčije, pa so še vedno Celjani iz leta 2004 ...


Zelo bogat je nabor slovenskih legionarjev. V Montpellieru, ki so mu na Dunaju prižgali zeleno luč kljub osvojitvi šele tretjega mesta v francoskem prvenstvu, jih je kar pet – Dragan Gajić, Vid Kavtičnik, Jure Dolenec, Matej Gaber in Borut Mačkovšek. Pri skopskem Vardarju, ki bo v prvem kolu v soboto gostoval v Zlatorogu, se je dobro znašel Matjaž Brumen. Pri mestnemu tekmecu Metalurgu ima zelo pomembno vlogo veteran Renato Vugrinec, novopečeni makedonski reprezentant. Uroš Zorman, doslej edini Slovenec, ki je zaigral na F4, je organizator igre pri Kielcah, Dean Bombač začenja zgodbo pri Pick Szegedu in bo želel na Madžarskem vzeti krono Veszpremu, za katerega gole že pridno zabija Gašper Marguč. Z Meškovom iz Bresta pa sta se skozi kvalifikacije na veliki oder prebila David Špiler in Simon Razgor.