»Ovca« se ne bo počutil domačega v Rdeči dvorani

Velenje - Več kot dve leti sta minili, odkar je Rdeča dvorana gostila odmevno evropsko tekmo, premor bo končan jutri ob 18.45, ko bo Gorenje gostilo zvezdniški Nantes v drugem kolu pokala EHF. Ritem z dvema tekmama na teden je za zasedbo Zorana Jovičića prišel kot naročen, »ose« v zadnjem času kažejo najboljšo formo v sezoni, zato si lahko obetamo zanimiv rokometni večer. Začinjen z možnostjo presenečenja.

Velenjčani so od tekme v Celju 9. oktobra lani doživeli samo en poraz, ki se je zgodil prejšnji konec tedna v Magdeburgu, kjer pa so slovenski pokalni prvaki pustili dober vtis in bili dve tretjini tekme konkurenčni. Pred tem so odščipnili prvo točko državnim prvakom, moč pa pokazali tudi v četrtek, ko so v vročem Ormožu za deset golov ugnali visokoleteči Jeruzalem. Doma so nazadnje klonili lansko pomlad v končnici DP proti Celju, zadnja evropska tekma s porazom je bila novembra 2018 proti Granollersu v 3. predkolu pokala EHF!


 

Št. 2 v Franciji

Da bi se serija nepremagljivosti nadaljevala, je težko verjeti. Nantes je ekipa, ki po kakovosti in proračunu sodi v zgodnji dom lige prvakov. Pred dvema letoma je celo nastopila na F4 v Kölnu. Tokrat meri na drugo najbolj pomembno lovoriko v klubskem rokometu. Trener Alberto Entrerrios, kapetan španske reprezentance, ki je leta 2013 osvojila zlato na domačem SP, ima paleto asov, med njimi so makedonski stroj za gole Kiril Lazarov, španska »gol-mašina« Valero Rivera, vratar Cyril Dumoulin ter bivši osi Senjamin Burić in otrok šaleške rokometne šole Rok Ovniček.



Nantes, ki ga na vsaki domači tekmi spremlja prek 5500 navijačev, je v prvem kolu s 34:28 premagal Ademar Leon, v francoski ligi je drugi za nedosegljivim Paris SG, v sredo je kar z 38:24 razbil Ivry. Za Ovnička sicer ne bo prvič, da se bo pomeril proti svojemu klubu, v Francijo je odšel iz Celja, vseeno pa se veseli vrnitve v Rdečo dvorano, kjer ne pričakuje sprehoda do dveh točk.

»Vedno je lepo priti v domače mesto. Tokrat bom v dresu Nantesa, ki je favorit, toda Gorenje je lahko zelo nevarno, našlo je formo in bo želelo ostati v zmagovalnih tirnicah,« težko delo pričakuje reprezentant Ovniček, na katerega se je trener Entrerrios obrnil, preden se je s pomočnikom lotil resne analize in taktične priprave. »Predstavil sem mu svoje poglede na ekipo Gorenja ter predlagal možne rešitve v napadu in obrambi,« je notranje informacije priskrbel Ovca, ki se v Nantesu odlično počuti, lani je podpisal kar štiriletno pogodbo.
 

Ciara ga je odpihnila v domače mesto

»Super mi je. Res je v zadnjem času močno pihalo, ko je šel čez Atlantik orkan, sicer pa je prav prijetno,« je med nevihto Ciara zavetrje iskal Ovniček, ki ne skriva ambicij v pokalu EHF: »Naš cilj je priti na sklepni turnir četverice, tam pa bo cilj osvojitev lovorike.«



To bi bil največji uspeh za klub, ki je bil že trikrat v finalu evropskih pokalov, predlani v ligi prvakov ter v letih 2013 in 2016 (takrat je bil gostitelj) v pokalu EHF, vendar vselej ostal brez trofeje.

Tudi Gorenje je že bilo v finalu pokala EHF, leta 2009 je izgubilo z Gummersbachom. Nazadnje je tekmo v pokalu EHF gostilo aprila 2015, ko si je z zmago proti Holstebroju utrlo pot na zaključni turnir v Berlinu, kjer je bilo četrto. Takrat je zanj igral Senjamin Burić, vedno dobrodošel gost v hotelu Paka.


 

Miki: Nikomur ne bo žal

Toda domači kapetan David Miklavčič ne bo v vlogi dobrodušnega gostitelja. Verjame, da lahko Gorenje zagreni življenje velikanu podobno kot je to storilo Celje v lanski sezoni, ko je Nantesu odščipnilo točko. »Zakaj pa ne? Smo v polni postavi, v zaletu, igramo doma, motivacija ne bi mogla biti na višji ravni. Zmage seveda ne morem obljubiti, Nantes je kajšak velikan, obljubljam pa, da nikomur ne bo žal, če bo v nedeljo prišel v Rdečo dvorano,« se spektakla, kakršnih je v karieri doživel veliko, veseli »Miki«, ob Maticu Verdinku, Aleksu Kavčiču in Vladu Matanoviću glavni adut črno-rumenih.