Červar: Počakajte, da se organiziramo, in se nam pridružite

Skopje – Stari lisjak Lino Červar, olimpijski in svetovni prvak s Hrvaško, je uporabil staro metodo iz svoje zakladnice znanja in mladega trenerja Gorenja Branka Tamšeta v 2. kolu lige prvakov ugnal z njegovim orožjem. Metalurg je tekmo dobil z agresivno obrambo 6-0 in hitrimi nasprotnimi napadi ter si na stežaj odprl vrata napredovanja v osmino finala.«

V Skopju ste postali krvnik slovenskih prvakov. Tako kot leto poprej Cimos ste odpihnili še Gorenje, kako vam je to uspelo?

Očitno imam srečo s Slovenci. Težko proti njim izgubljam, tako je bilo v reprezentanci, tako je zdaj v klubu. Ampak najprej bi želel čestitati Gorenju, ki mi je zelo pri srcu. Tudi njegov trener, ki je velik rokometni fanatik in zelo marljiv delavec. Tekmeca smo dobro analizirali. Gorenje ima zelo dobro ekipo. Vedel sem, da ne bo dobro, če se ne bomo pripravili v taktičnem smislu. Mislim, da smo zelo dobro odigrali prvi polčas, še posebej v obrambi. V napadu smo igrali pametno, nismo brezglavo hiteli, čakali smo in precej golov dosegli iz čiste »kontre«, kar je bilo odločilno.

Pri Gorenju so dan pred tekmo razmišljali, da bi prav obramba 6-0 in hiter prehod v napad lahko bila njihova ključa do zmage. Bilo je ravno obratno.

Saj veste, kako se reče: klin se izbija s klinom. Ne glede na vse, jaz zelo spoštujem Gorenje. Menim, da se bo uvrstilo med 16 najboljših v Evropi. Ima zelo dobro moštvo, tudi značajsko trdno. Ni naključje, da že leto in pol ni poraženo v Sloveniji. Gotovo se je poznala odsotnost Jureta Dolenca, ki je pomemben zunanji igralec. Ampak nič ne bi smelo zmanjšati pomena naše zmage, ki je bila povsem zaslužena. Stvari smo imeli v rokah in lahko samo čestitam svojim igralcem.

Gorenje je v Sloveniji razred zase. Ampak Evropa je verjetno vendarle neka druga dimenzija, mar ne?

Drži, evropske izkušnje so pomembne in Gorenje je moralo doživeti slabo izkušnjo, da bo lahko pozneje konkurenčno najboljšim.

Kje tiči razlog, da se je Metalurg v tako kratkem času tako uveljavil v Evropi?

Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da veliko pozornosti posvečam obrambi in disciplini. Tudi meni ni lahko. Boriti se moram s starimi navadami. Ni zmagovalne ekipe brez dobre obrambe. V obrambi se tekme zmagujejo, v napadu se izgubljajo. V tem okolju skušam uveljaviti to filozofijo. Za zdaj smo v prvih dveh kolih največje presenečenje lige prvakov, vsaj po mojem mnenju. Ne samo zaradi rezultata, ampak tudi zaradi igre. Chamberyja ni lahko premagati na tujem. Toda moramo ostati skromni, ne smemo postati ošabni. Na vsaki tekmi se moramo trdo boriti.

To vam je pokazala tekma z Našicami v ligi SEHA, ki ste jo med tednom izgubili.

Res je, četudi nismo nastopili popolni. Pomembne igralce sem želel odpočiti za Gorenje. Saj veste, kakšna je ta liga. Razpored nam nikakor ne ustreza.

Kot sva že pri tem, bi vašo ligo priporočili Slovencem?

Že prvi dan sem rekel, da je to zelo dobra stvar, ampak dokler ne rešimo težav z organizacijo – ta zelo šepa in to smo izkusili na svoji koži –, raje počakajte. Podpiramo ligo, ampak menimo, da mora biti tekmovanje iz območja nekdanje države, ne pa iz oddaljenih držav. Mora se bolje organizirati, najti sponzorja. Lahko se zgledujemo tudi po košarkarjih. Njim je uspelo z jadransko ligo, nam še ne. Košarka je bila vedno dva koraka naprej od nas v tem smislu. Če bi to rešili, bi bili tudi drugi klubi zainteresirani, saj je to vendarle močnejše in bolj privlačno tekmovanje od nacionalnih lig, tudi od slovenskega prvenstva.

Renato Vugrinec vam je zložil še zadnji košček mozaika. Kljub 37 letom je še vedno mojster, kako pomemben je bil za Metalurg njegov prihod iz Maribora?

Renato Vugrinec je zelo inteligenten rokometaš. Zato se je zelo hitro vklopil v naš ustroj in prepričan sem, da bo sčasoma igral še bolje. Ustreza mu namreč naš slog igre. Soigralci, kot sta Mojskovski in Mirkulovski, so mu pisani na kožo, dobro sodeluje tudi s krožnima napadalcema. Renato nam je veliko pomagal, to moram priznati.

Drugi Slovenec Miladin Kozlina je tukaj že dalj časa, kako ste zadovoljni z njim?

Zelo rad imam Miladina. To je zelo pošten fant. Verjetno preveč pošten za rokomet. V tem športu moraš biti tudi malo »žleht«. To mu manjka. Mislim, da igra dobro, posebej v obrambi. V napadu pa bi moral biti malce bolj sproščen, ne sme si vsake stvari gnati k srcu. Upam, da se bo našel. Manjka nam. Saj ste videli, ko izstrelimo vse naboje, imamo težave. Potrebujemo še enega igralca, ki zna zadeti od daleč.

V zadnjem času se rokomet ukvarja z afero v Franciji, v katero so vpleteni tudi trije Slovenci, kako gledate na to?

Poslušajte, bil sem ravno v Franciji, ko se je vse skupaj zgodilo. Televizija je ves čas predvajala dramatične posnetke aretacij igralcev Montpelliera. Na začetku so ljudje to odobravali, potem pa sem običajne ljudi v hotelu slišal govoriti, da jim te estradne aretacije niso všeč. Kot da so mafijci ali celo Al Capone. Jaz pravim, v športu ne sme biti teh stvari. Tekem se ne sme nameščati. Vsak normalen človek mora to obsoditi. Ampak v tem primeru je šlo za pretiravanje. Izpadlo je, kot da so vsi po vrsti lopovi. Vendar so še vedno nedolžni, dokler se jim ne dokaže nasprotno. To pa je v pristojnosti sodišča. V športu je veliko več goljufov, kot so rokometaši, pa nikdar ni bilo takšnega haloja. To me je motilo. Ljudi se ne sme kar tako postaviti na sramotilni steber.