Popolni Celjani upihnili 19. šampionsko svečko

Celje – Velenjčanom gredo pohvale, ker se do zadnjega niso vdali v usodo, toda 24. sezona v 1. SRL je pripadla rokometašem Celja Pivovarne Laško, ki so dobili vseh 31 tekem in se veselili 19. naslova državnega prvaka. Miha Zarabec, rokometni »Messi«, je bil prvo ime tretje finalne tekme in je več kot upravičil prvi poziv v reprezentanco.

Finale sicer ni bil takšen, kot so si ga obetali na RZS, ko so se odločili za spremembno tekmovalnega sistema. Vrhunec je bil že polfinale med Gorenjem in Mariborom, v finalu pa je bila zares razburljiva le druga tekma v Velenju. Sinoči se je Gorenje sicer dobro upiralo, toda v seriji ni niti enkrat vodilo ...

»Celje je povsem zasluženo osvojilo naslov, mi bomo to že preboleli in v naslednji sezoni udarili nazaj,« razočaranja ni skrival vratar Klemen Ferlin, ki se je izkazal z desetimi obrambami v drugem polčasu in ekipo držal v igri za presenečenje, vendar do njega ni prišlo. Zarabec & Co. so bili enostavno premočni. Hitro so ušli na 6:3, potem na 7:4, ko je zadel kapetan Luka Žvižej, Blaž Janc je povišal na 14:9 in naslednji gol je dosegel David Miklavčič za prvo vodstvo s šestimi goli. Ob polčasu se je zdela zgodba končana, toda »ose« so udarile nazaj, hitro zabile tri gole in vse do končnice ogrožale domačo zmago. Staš Skube je zadel za 28:30, nakar so zadetki dveh Blažev, Janca in Blagotinška, ter Davida Miklavčiča prinesli slavje na parketu Zlatoroga, kjer se je ob vrčkih piva igralcem in strokovnemu štabu pridružilo več sto navijačev.

Celjska statistika je res hvalevredna. Od februarja 2014 in poraza v Mariboru so igralci trenerja Branka Tamšeta vpisali že jubilejno 50. zmago (41 v 1. SRL, osem v pokalu Slovenije in eno v superpokalu). Proti Gorenju so nazadnje izgubili decembra 2013. Tamše sploh še ni izgubil proti Gorenju, na derbijih pa na velenjski ali celjski klopi zmagal že 15-krat zapored od poraza v pokalnem finalu v Laškem marca 2013. Kljub temu je bilo iz njega težko izvabiti nasmešek. »Saj se znam tudi nasmejati, ampak preveč misli mi roji po glavi ta čas. V sebi sem zelo srečen, verjemite, in ponosen sem na naše fante,« je čustva po zmagi proti svojemu bivšemu klubu dobro skrival Tamše, ki je prvič v karieri imel popolno sezono: ko je bil nazadnje prvak z Gorenjem, je imel vpisan en neodločen izid. Do zadnjega je bil kandidat za selektorja, toda šefi na RZS so izbrali Veselina Vujovića. Ta se je lahko na lastne oči prepričal, da najboljša slovenska kluba kljub finančni stiski premoreta precej kakovosti.

Celje je drugič zapored osvojilo t. i. dvojno krono, po letu 2008 se je spet veselilo lovorike po zmagi v svojem Zlatorogu. Z njo si je bržčas zagotovilo vstopnico za nastop v zgornjem domu lige prvakov z elitno šestnajsterico najboljših klubov. Gorenje ostaja pri treh naslovih in lahko kvečjemu računa na kvalifikacije za spodnji dom LP, še bolj verjeten je ponovni nastop v pokalu EHF. V njem se je letos prebilo na zaključni turnir v Berlinu, kar je bil uspeh sezone, a je tudi botroval temu, da ekipa domačega finala ni pričakala v najboljši pripravljenosti.

Verjetno najboljši igralec finalne serije je bil Ivan Slišković, ki pa ga v prihodnji sezoni tako kot Matevža Skoka in Davida Miklavčiča ne bo več v celjski ekipi. Dalmatinec se seli k Veszpremu. »V Celju sem preživel dve fantastični sezoni in srečen sem, da sem to zgodbo sklenil na tak način,« je slovenska liga v orbito izstrelila še enega rokometaša. Celju se bo morda še bolj poznala odsotnost Miklavčiča in Matevža Skoka, toda direktor Gregor Planteu je prepričan, da se bo v Knežjem mestu še naprej igral vrhunski rokomet: »Že konec tedna grem na Dunaj in storil bom vse, kar je v moji moči, da bomo še naprej del evropske elite. To je v tem turbulentnem času ključnega pomena za ta klub.«