Prelomno SP mnogim odskočna deska za Tokio

Ljubljana – Pričakujmo nepričakovano ali pustimo se presenetiti bi lahko bila slogana slovenske rokometne reprezentance, ki se je v zgodnjih urah odpravila v Francijo, kjer jo čez teden čaka prva tekma na svetovnem prvenstvu. Pri napovedih so se govorci vrteli kot mačke okrog vrele kaše.

Slovenci bodo danes prek Zagreba in Münchna dopotovali v Toulouse, kjer se bodo jutri na prijateljski tekmi pomerili s Francijo, dva dni kasneje se bosta reprezentanci srečali še v Montpellieru. Kot je bilo pričakovati, je selektor Veselin Vujović zadnja prečrtal Davida Razgorja in Jana Grebenca. S seboj je odpeljal 17 igralcev, dva – Urh Kastelic in Tilen Kodrin – bosta prvič izkusila veliko tekmovanje. Vsi ostali imajo za seboj vsaj en nastop na veliki sceni, a Slovenija v deželo svetovnih prvakov vseeno pošilja precej pomlajeno reprezentanco. To potrjujejo številke: leta 2013, ko je bila v Španiji četrta, je bila povprečna starost 27,4 leta, dve leti kasneje, ko je bila v Katarju osma, 29,8 leta; tokrat je številka 25,5.

Ker ne bo veteranov Gorazda Škofa in Uroša Zormana ter tudi ne Deana Bombača, je težko predvideti doseg izbrane vrste, ki bo sicer za kakšen centimeter višja (191,3) in kakšen kilogram težja (94,8). Tri igralna mesta so doživela tektonske spremembe. Veliko bo odvisno od tega, kako se bosta na levem zunanjem položaju znašla visoka Borut Mačkovšek in Nik Henigman, od katerih Vujović pričakuje zadetke od daleč. Potem ko je bila organizacija igre dolgo v rokah Zormana in njegovega naslednika Bombača, bosta zdaj dirigentsko palico vihtela Marko Bezjak in Miha Zarabec. V vratih pa ima Vujović tri fante, ki doslej nikdar niso nosili tako velikega bremena. Številka 1 je tudi neformalno dodeljena Matevžu Skoku, pripravljalni tekmi s Francozi pa bosta odločili, ali bo 17. potnik Urban Lesjak ali Urh Kastelic.

Ko je Vujović junija predlani prevzel Slovenijo, je govoril o napadu na kolajne, po 14. mestu na EP na Poljskem in 6. mestu na OI v Riu je zavoljo vseh sprememb omilil besednjak in pogled usmeril daleč v prihodnost, vse do OI v Tokiu 2020, kjer naj bi ta rod doživel vrhunec. »Roko na srce, v tem trenutku ne morem govoriti o možnostih te reprezentance. Ne vem, kako se bo odzvala na vse te velike spremembe. Po mojem mnenju bi bila uvrstitev med osem najboljših sijajna. Ampak če bi se to uresničilo, se ne bi zadovoljil. Imamo mlado ekipo, ki bo gotovo boljša čez šest mesecev in še boljša čez 12 mesecev ter še boljša čez dve leti. Vlaganje v mlade se vedno obrestuje, vendar mora mladost včasih plačati svoj davek. Upam, da ta ne bo prevelik,« se čim manj boleče reforme nadeja Vujović, ki bo s fanti v Montpellieru ostal do srede, nato pa se bodo preselili v Metz, kjer se bodo v skupinskem delu SP za štiri mesta v osmini finala merili z Angolo, Makedonijo, Tunizijo, Islandijo in Španijo.

To prvenstvo bo torej prehodno in prelomno. Prehodno, ker ne prinaša vstopnic za OI ali boljših izhodišč za naslednja tekmovanja; in prelomno, ker se bo med njim izkristaliziralo, kdo od mlajših igralcev je zares iz pravega testa in kdo ne. Pri Blažu Jancu o tem ni dvoma, pri večini drugih pač ...

Kapetansko vlogo je od Zormana prevzel Vid Kavtičnik, ki bo v Franciji v soju žarometov, saj že osmo sezono igra za Montpellier. »Škof in Zorman sta dala velik pečat reprezentanci in njenim uspehom, zdaj za njima prihajajo novi igralci, ki dobivajo vidnejšo vlogo in bodo morali izkoristiti priložnost. Motivacije nam ne manjka, v Francijo odhajamo s pozitivnimi občutki. Poskušali bomo narediti dober rezultat, ki bo razveselil rojake. Ponosen sem, da sem kapetan te ekipe,« se mondiala veseli Kavtičnik. ki nikomur ne bo vnaprej priznal premoči. Mar niso tudi Nemci pred letom na EP poslali četo anonimnežev, pa potem šli do konca?