Prva »zmaga« proti Nemčiji prinesla zgolj točko

Sijajni Slovenci po bizarnem »tretjem polčasu« niso dobili zaslužene nagrade. Jutri s Črno goro za preboj v 2. del.

Objavljeno
16. januar 2018 01.37
Peter Zalokar, poročevalec
Peter Zalokar, poročevalec
Zagreb – Druga tekma slovenskih rokometašev na EP se bo vpisala v zgodovino, ker še deset minut po njenem koncu ni bilo znano, ali so prvič v zgodovini premagali Nemce ali ne. Po mukotrpnem in precedenčnem ogledu videoposnetka je bil odgovor negativen. Končalo se je s 25:25, v dvorani pa so vedeli, da so bili borci Veselina Vujovića moralni zmagovalci.

Naši rokometaši so odigrali najboljši polčas, odkar jih vodi Vujović, a to ni bilo dovolj. Veselje po golu Blaža Janca in zvoku zadnje sirene je bilo preuranjeno. Litovska sodnika sta dobila informacijo, da je Blaž Blagotinšek stal preblizu sredine igrišča in oviral zadnji nemški napad, ki bi sicer trajal le kakšno sekundo. Potem ko sta dolgo ždela za črno zaveso pred zaslonom ob zapisnikarski mizi, sta mu pokazala rdeči karton. Po novih pravilih ta v zadnji minuti avtomatično pomeni sedemmetrovko. Nemci so jo izkoristili in se veselili točke. Materialnih pravil moža v črnem nista kršila, toda jasno je bilo, da se je Slovencem zgodila nova krivica, potem ko sta jih že na prvi tekmi oropala njuna romunska kolega.

»To je nezaslišano! Mislili smo, da bo videotehnologija rešila rokomet, a se je izkazalo, da sodnikom omogoča še več možnosti za manipulacijo,« se je slišalo med novinarskimi in strokovnimi vrstami v Areni, v kateri je 3000 slovenskih navijačev uprizorilo odlično vzdušje. Kako ga ne bi, če pa so njihovi rojaki na igrišču pokazali vse vrline, zaradi katerih je rokometna igra kljub vsej nedoslednosti pravil vedno bolj priljubljena med navijači.

Slovenci so igrali kot v transu, Nemci, dvakratni evropski prvaki in branilci naslova, so kljub vlogi favoritov delovali nemočno proti agresivni slovenski obrambi, za katero je stal izjemno razpoloženi vratar Urban Lesjak. Miha Zarabec, ki si služi kruh v bundesligi pri Kielu, je bil nabrit kot puška in smešil orjake pred njim. Ko ga je pri organizaciji igre zamenjal Marko Bezjak, se je slovenska ofenziva nadaljevala, in član Magdeburga je povišal prednost na rekordnih 15:9.

Jasno je bilo, da se ta pravljica ne bo nadaljevala v nedogled in res so se Nemci vrnili, v 51. minuti pa zasukali izid na 21:20. Vseeno Slovenci niso podlegli svojim dvomom, spet so prevzeli pobudo. Kapetan Vid Kavtičnik je minuto pred koncem hladnokrvno izkoristil sedemmetrovko, Paul Drux je izenačil 11 sekund pred koncem (čeprav je pred tem storil prekršek v napadu), pet sekund kasneje pa je Janc zdrvel skozi obrambo in zadel v polno.

Ni mu bilo usojeno postati prvi Slovenec, ki je pokoril Nemce … »Razočaran sem, hkrati pa ponosen na to, kar smo storili. Ne bi rad govoril o sodnikih. Vsi smo pustili srce na igrišču, hvala navijačem, ki so nam stali ob strani. Iztržili smo veliko točko proti evropskim prvakom, gremo naprej. Nismo še rekli zadnje!« je vsaj navidez razplet mirno prenesel Janc: »Niti za sekundo nisem pomislil, da moj gol ne bo prinesel zmage. Potem pa se je zgodilo, kar se je. Glava je vroča, zato nočem govoriti. Tudi točka je velika za nas.«

Vujović ni mogel zatajiti svojega značaja. Občutek krivice mu sproža izpuščaje … »Ta šport vodijo debili!« je Vujović še enkrat ustrelil puščico proti šefom EHF na Dunaju, ki so po njegovem globokem prepričanju Slovenijo prikrajšali že za zmago proti Makedoniji. Slovenska reprezentanca se je po tekmi pritožila, vendar vemo, kako je s tem.

Eden izmed junakov na črti Igor Žabić si prav tako ni mogel misliti, da se bo na njegovem prvem velikem tekmovanju zgodila takšna farsa. »To je neverjetno. Že na prvi tekmi je bila komedija zmešnjav. Vseeno ostanimo optimistični. Če se bomo tako borili na vsaki tekmi, nas nihče več ne premaga,« je odločen Celjan. Tudi njegov someščan Žiga Mlakar si je obetal mirnejšo plovbo na prvem križarjenju: »Zadnja odločitev je bila sporna, ampak odigrali smo fenomenalno tekmo. Verjeli smo vase. Škoda, ker ni ostalo pri zmagi, a vemo, da lahko konkuriramo vsaki ekipi. Gremo naprej in do konca!«

Vse lepo in prav, pravila so zato, da se jih spoštuje, pa naj bodo še tako ohlapna. Ampak, roko na srce, bi videoposnetek zadnjih sekund bil tako aktualen, če bi zadnji gol zabili – Nemci? Krivica gor ali dol, če bodo Slovenci hoteli škodoželjnežem potrditi, da sodijo v vrh evropskega rokometa, bodo morali jutri opraviti s Črno goro.