Bobinac: Vujović ima zaupanje, EHF bomo še naprej dihali za ovratnik

Na sredini seji skupščine RZS vas ni bilo, bila je končana v rekordnem času, v manj kot uri, ali potemtakem v našem rokometu vse "štima"?

To je dobro vprašanje. Nisem mogel priti, ker sem bil v zadnjem hipu službeno zadržan. Kot sem se pozanimal, je vse teklo gladko, kar je tudi pričakovano, saj ta čas ni nobene pomembne odprte dileme. Sigurno je dober znak, da se skupščina, ki je najvišji organ zveze, konča hitro in mirno.
 

Oktobra boste zaokrožili desetletje na čelu slovenskega rokometa, sta zadovoljni z doslej storjenim?

Rekel bi, da smo nekaj stvari naredili dobro, nekaj izzivov pa še čaka. Če potegnem črto, smo lahko zadovoljni. Kot prvo, mislim, da smo konsolidirali vse pomembne stebre zveze, začenši s trenersko in sodniško organizacijo, ki delujeta vrhunsko. Pri slednji moram reči, da je Andrej Juratovec opravil vrhunsko delo, nova sodniška ekipa, ki smo jo ustanovili lani, pa je vse skupaj spravila na še višjo raven v smislu izobraževanja in selekcioniranja novih sodnikov. Zdaj imamo veliko novih parov. V klubih se dela dobro, vedno več mladih igralcev in igralk trka na vrata članskih reprezentanc. Tudi pisarna je močna in učinkovita, moj predlog predsedstvu RZS, da se ponovi mandat generalnemu sekretarju Goranu Cvijiću, je bil sprejet soglasno. Cvijić dela dobro in napreduje, ima zanos in energijo, rad ima rokomet in uživa spoštovanje klubov.


 

Kako ocenjujete rezultatski del?

Če damo na stran, da se moški reprezentanci ni uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo, kar je bilo precejšnje razočaranje, lahko ugotovim, da je v zadnjih nekaj letih naredila velik preskok. Vrhunca sta bila nastop na olimpijskih igrah v Riu in bronasta kolajna na lanskem SP v Franciji. Mlajše starostne kategorije dosegajo dobre rezultate. Gostitelji smo kadetskih in mladinskih prvenstev, kmalu bodo naši upi igrali na EP v Celju, čez štiri leta bomo gostili člansko EP za ženske. Ženska reprezentanca se je tretjič zapored uvrstila na veliko tekmovanje. Pri tem naj omenim, da je za to v dobršni meri zaslužna tudi bivša selektorica Marta Bon, ki je ekipi dala značaj, samozavest, igrivost. Uroš Bregar je njeno delo nadgradil. Zelo ga spoštujem, je eden največjih poznavalcev ženskega rokometa v Evropi.
 

Kako pa gledate na delo Veselina Vujovića?

Odločitev, da ga zaposlimo, je bila prava. Prav je tudi, da smo mu po slabšem štartu na EP 2016 dali novo priložnost in potem so prišli odlični rezultati. Zdaj se je zalomilo, ampak gremo naprej. Verjamem, da bodo kvalifikacije za EP uspešne, potem pa si bomo januarja 2020 skušali izboriti olimpijske kvalifikacije.
 

Vujović v zadnjem času vleče nepredvidljive poteze, nazadnje je presenetljivo podpisal za klub iz Niša. Se ne bojite, da se je njegova slovenska pravljica izpela?

Niti slučajno. Srbija je zelo blizu. Če Vujović že ne more biti v Sloveniji, mi je celo bolj všeč, da je v Nišu kot pa v Barceloni, na Poljskem ali v Rusiji. Osebno tudi mislim, da je bolje, če je selektor hkrati tudi trener v klubu, ker lahko ohranja formo.
 

Torej ima Vujović še naprej vaše popolno zaupanje ne glede na razočaranje proti Madžarom.

Seveda. Pri zaupanju ne gre za 50 odtenkov sive, zaupanje imaš ali pa ga nimaš. Vujović ga ima, dokler ga ima.
 

Bo pa verjetno zanj ključno EP 2020, ki lahko približa Tokio ali ga dokončno oddalji, mar ne?

OI so naš glavni cilj. Če se nam ne uspe uvrstiti, bo čas za temeljit razmislek, kaj in kako naprej. S tem pa ne prejudiciram, da bi se sodelovanje z Vujovićem končalo, ker je pomembno tudi, na kakšen način ti nekaj uspe ali ti ne.
 

Kako je s financami na RZS?

Čeprav so se sredstva iz države iz leta v leto zmanjševala, nismo oklestili nobene reprezentančne aktivnosti, ki jih je bilo zares veliko in so bile drage. Po mojih informacijah bomo zavoljo uspehov v zadnjih letih letos dobili nekaj več denarja iz fundacije za šport in ministrstva, saj smo klasificirani višje kot druge panoge. Lahko rečem, da je RZS v solidni finančni kondiciji, pa ne po zaslugi države, ampak najbolj uglednih podjetij v državi, ki vlagajo v rokomet in so del naše družine.


 

Slovenija je dejavna tudi v zakulisju, na nedavnem kongresu EHF v Glasgowu je bila na dnevnem redu vaša pobuda po spremembah v sodniški organizaciji in natančnejši določitvi pravil igre. Ste bili zadovoljni z odzivom?

Led je bil praktično prebit že v Zagrebu, po tisti slavni neslavni tekmi z Nemčijo. Na srečanju predsednikov nacionalnih zvez sem vstal, vzel mikrofon in povedal, kar je večina čutila. Takrat sem začutil veliko podporo spremembam. V Glasgowu je bil storjen še korak naprej, ampak tudi tukaj se ne bomo ustavili. Zdaj morajo posamezni organi EHF in IHF opraviti svoje delo in naša koalicija za spremembe jim bo dihala za ovratnik, da se bodo stvari res premikale naprej.
 

Slovenija po dveh letih očitno izstopa iz lige SEHA. Se vam zdi prav, da majhni klubi velikim narekujejo smernice razvoja?

Celje in Gorenje sta sicer izrazila željo, da bi še naprej igrala v ligi SEHA, ampak tukaj ni šlo za t. i. power play. To je demokracija, večina v združenju klubov je menila, da je za slovenski rokomet boljše, če imamo močno domačo ligo. To je vse.
 

Pivovarna Laško je že nekaj časa v lasti Heinekena, Gorenje je zdaj prešlo v kitajske roke. Obstaja bojazen, da bi naša najboljša kluba zaradi tega imela manj podpore?

Težko sodim za skupino Pivovarna Laško Union, ampak firma Gorenje zadnja leta bistveno več vlaga v rokomet kot prej. Zdaj v evropski rokomet in v tem je razlika. Mi smo pač evropska firma, zato smo se odločili za trg, ki ima okrog 110 milijonov ljubiteljev rokometa. To je prvi dvoranski šport v Evropi in tudi tržišča se nam pokrivajo. Prepoznavnost Gorenja lepo raste. Kar se kluba tiče, je bila strateška odločitev o prestrukturiranju v razvojni center za igralce. Ne bojim se za prihodnost kluba, ki ima svoje vodstvo, vizijo in kadrovsko politiko, tam nimam glavne vloge in je tudi nočem imeti, kar sem pač predsednik zveze. Gorenje kot najpomembnejši sponzor pa ostaja, sicer z manjšim vložkom, ker smo se, kot rečeno, bolj usmerili v Evropo.
 

Pa bo kitajski gigant Hisense imel razumevanje za rokomet? Kot vemo, je močno prisoten v nogometu ...

Gorenje bo skozi to zgodbo prevzema ostalo platforma za razvoj, prodajo in proizvodnjo izdelkov v Evropi. Postajamo nekakšna centrala te velike multinacionalke za Evropo, kar je lepa priložnost. Hisense blagovna znamka se gradi predvsem skozi nogomet in ni nobenega razloga, da se Gorenje kot blagovna znamka skupne korporacije ne bi razvijala v rokometu. Dejstvo, da Hisense toliko vlaga v nogomet, kot lahko opazimo zdaj med svetovnim prvenstvom, kaže na to, da se korporacija dobro zaveda pomembnosti razvoja blagovne znamke v naši industriji "business to consumer".