Skesani Mačkovšek zavezan garanju

Celje – Ko so se klubski kolegi odpravljali na gostovanje v Novo mesto, je rokometni biser Borut Mačkovšek ostal v Celju. Ni bilo zaman. V pogovoru za Delo si je olajšal vest in se javno opravičil za neumnosti, zaradi katerih sta ga ekipa in klub izobčila. Skesanec bo dobil novo, zadnjo priložnost.

Najboljši slovenski rokometni trenerji se le težko v čem strinjajo, toda v primeru Boruta Mačkovška so storili izjemo. Pravijo, da je 20-letni orjak (204 cm, 96 kg) eden najbolj nadarjenih levih zunanjih rokometašev, ki jih je Slovenija imela. Postavljajo ga ob bok pokojnemu Iztoku Pucu, pa Sergeju Rutenki in Alešu Pajoviču.

Ko je tedaj še posojenega igralca Maribora selektor Boris Denič junija lani prvič povabil v člansko reprezentanco, si je trening v Stožicah ogledal tudi Kasim Kamenica, legenda med trenerji. Ni mogel skrivati navdušenja nad potencialom mladega Izolana: »Poglejte tega fanta, svet leži pred njim.« Mačkovšek se je odtlej ustalil v članski vrsti, četudi ni veliko igral (Denič: »To je naložba za prihodnost«), poleti je osvojil bron na MEP v Turčiji in bo tudi naslednje leto predvidoma igral na mladinskem in morda tudi članskem SP. Kot zanimivost, na začetku priprav za letošnje EP v Srbiji so reprezentanti opravili testiranja in čeprav rezultati teh nikdar niso bili javno predstavljeni, ni mogla ostati skrivnost, da je Mačkovšek izstopal prav v vseh kategorijah. Kljub košarkarski višini lahko z mesta naredi salto nazaj!

Toda Mačkovšek, rojen na simbolični 11. 9., tako kot denimo bivši Slovanov razbijač Radivoje Krivokapić, talent meče v koš. Narava mu je podarila izjemno telo, glava je še vedno globoko v puberteti. Pri dvajsetih so bili Puc, Rutenka, Pajovič, Kavtičnik, Zorman in drugi zvezdniki precej bolj zrele osebnosti, četudi so si znali dati duška od časa do časa. Mačkovšek bolj spominja na razvpitega nogometaša Maria Balotellija, ki si uničuje kariero z neumnimi izpadi. V Celju je bil »Maček« na začetku prejšnje sezone med glavnimi aduti, potem pa začel naglo popuščati. Vse do te meje, da je izgubil mesto v ekipi pred derbijem s Cimosom 5. t. m. Trener Vladan Matić, kapetan Dejan Perić in direktor Roman Pungartnik niso mogli več prenašati obnašanje neodgovornega rokometaša brez ambicij, pač pa s težavami z avtoriteto in delovnimi navadami. Za nameček je gojil nešportno življenje, popival in ponočeval, ob tem pa kršil vsa mogoča pravila v slačilnici. Po dveh opozorilih, ki so naletela na gluha ušesa, je igralcem in trenerju naposled prekipelo. Izločili so ga iz moštva.

Po dveh tednih osame bo Mačkovšek vendarle dobil novo priložnost, že danes naj bi se priključil ekipi in v soboto igral na prvi tekmi lige prvakov v Veszpremu. Kot zatrujuje skesanec, ki je dopoldne vadil sam, popoldne pa z mladinci ter izpustil tri tekme, je disciplinski ukrep zalegel. Najbolj se je nad seboj zamislil, ko ga Perić edinega ni povabil na rojstni dan ...

»Pred vso javnostjo se opravičujem ekipi. Tu bi rad izpostavil Perića, Luko Žvižeja in Alema Toskića ter ob tem opozoril na netočnost govoric, da so se me želeli znebiti. Vem, da so mi s tem, ko so mi 'težili', želeli samo dobro in da sem zamočil sam. Opravičujem se Matiću in strokovnemu vodstvu, direktorju Pungartniku, predsedniku Dušanu Zorku in navijačem, ki sem jih razočaral,« je navajal Mačkovšek, ki živi sam v središču Celja, kjer je ob solidni plači podvržen skušnjavam. Ni želel iskati opravičil v mladosti, zgodnji smrti očeta, izgubi samozavesti ali vplivu slabe družbe, tudi ne v tem, da je v mestu pač bolj na očeh kot vrstniki iz ekipe. Zaveda se, da je profesionalec in da je bil njegov odnos nesprejemljiv: »Stvari so se kopičile in s tem nezadovoljstvo v ekipi. Želim si urediti življenje in začeti na novo. Morda je bila to dobra šola, ki sem jo potreboval. Pravijo, da gre osel samo enkrat na led. No, jaz sem šel že trikrat in nočem še četrtič, ker se zavedam, da bo v tem primeru moje prihodnosti v Celju konec. Verjamem v to ekipo, smo mladi in v nekaj letih lahko naredimo nekaj velikega tudi v evropskem rokometu. Želim si biti del te zgodbe.«