Slovanu ob vrnitvi pohvale, točki odnesli prvaki

Ljubljana – Uvod v 23. rokometno sezono je postregel z dobro tekmo, v kateri se je izkazalo, da bodo novinci iz Slovana morali pojesti še nekaj žgancev, preden bodo lahko vzeli mero favoritu. Gorenje je bilo na Kodeljevem boljše in je potrdilo, da ima kljub mnogim spremembam močno ekipo.

Končna razlika sedmih golov sicer ne izpričuje dejanskih razmer na igrišču. Slovan je vodil s 13:12 in imel še v 40. minuti ulovljiv zaostanek dveh golov (20:22). Zatem je do izraza prišla moč državnih prvakov, ki so ves čas narekovali močan ritem in imeli tudi več kakovostnih igralcev. Ljubljančani bi lahko premagali Velenjčane le, če bi bil vratar v življenjski formi, tako pa sta Gregor Župič in Urh Kastelic skupaj zaustavila sedem žog.

»Res nismo imeli razpoloženih vratarjev, toda roko na srce, igralci v polju jima nismo kaj prida olajšali dela,« na obrambo ni bil ponosen samokritični Matevž Čemas, strelec petih golov, ki si je vendarle obetal več: »Vedeli smo, da je Gorenje močno spremenilo zasedbo in upali smo, da ga presenetimo na začetku sezone, vendar smo naleteli na boljšega tekmeca. Smo pa naredili dober vtis in na tem bomo gradili naprej.«

Zelo dobro spoznanje za trenerja Gregorja Cvijiča je bilo, da je levoroki Mario Vuglač zares dobra okrepitev, saj je mladi Hrvat pokazal odlike rojenega strelca in zabil šest zadetkov. Ko bo na šestmetrski črti stal še drugi tujec Vuk Lazović, ki še ni imel urejenih papirjev, bo Slovan še trši oreh. O tem sta se lahko na lastne oči prepričala tudi celjski direktor Roman Pungartnik in trener Vladan Matić, ki bosta borbene slovanovce gostila v petek v Laškem.

Tudi velenjska obramba ni delovala najbolje in se bo do štarta lige prvakov morala učvrstiti. Zato pa je bil toliko bolj učinkovit napad, v katerem so prednjačili prvi strelec Klemen Cehte, Mario Šoštarič in novi vodja ekipe Staš Skube. »To je bila vse prej kot lahka tekma. Lahko že kar takoj rečem, da bo na tem parketu vsem ekipam težko. Na začetku smo igrali nekako v krču in nismo razvili našega najmočnejšega orožja – nasprotnih napadov. V drugem polčasu pa smo dočakali svojih pet minut, zabili tri, štiri 'kontre' in razbili upanje tekmecem,« je bil z razpletom zadovoljen Skube, ki je imel vselej idejo več od drugih in je sodeloval pri kar nekaj atraktivnih akcijah, tudi dveh »cepelinih«. Kot glavno prednost Gorenja je izpostavil večje število igralcev v rotaciji: »Mislim, da imamo eno najdaljših klopi v ligi. Vselej moramo igrati z visokim tempom in tako tekmece zlomiti, še preden se podamo v dramatične končnice z negotovim razpletom. Začetek je bil dober.«