Tiskane izdaje
Velenje – Si je Gorenje v treh dneh dovolj opomoglo od hudega poraza v Zlatorogu in še lahko zakuha finale državnega prvenstva proti Celju Pivovarni Laško? Če vprašate večnega optimista Maria Šoštariča, prav gotovo. Za danes ob 19. uri napoveduje začetek drugačne zgodbe. Rezerv je veliko, pravi, največje pa so vedno v glavah.
Šoštarič, poleg Staša Skubeta glavni adut »os« v napadu, je po porazu proti Celju v rednem delu sezone glasno razlagal o tem, da bo Gorenje na svoj račun prišlo v končnici. Toda uvodna predstava je pokazala, da Velenjčani vrhunca sezone niso dočakali v stanju, kakršnega so si obetali. Utrujajoči ritem tekem v maju je pobral preveč energije za boljši odpor na tekmi številka 1.
»Stojim za svojimi besedami in verjamem, da je bil v Celju zgolj zelo slab dan za vse nas. Imamo kakovost, ki smo jo pokazali proti Berlinu in v enem tednu že nismo pozabili igrati rokometa. Morali pa se bomo zbrati predvsem v glavah in razmišljati samo o zmagi, ki bi spet postavila stvari na izhodišče,« optimizem ne zapušča Šoštariča, ki zaupa soigralcem in verjame, da bo vsak posebej pokazal več kot v Zlatorogu: »Samo, če bo vsak odigral po najboljših močeh, imamo možnosti, sicer se nam slabo piše. V Celju se nam nič ni izšlo, Celjanom se je vse in zasluženo so zmagali. Toda razlika nikakor ni realen odraz razmerja moči med ekipama.«
Metla ne more odnesti Cvijiča
Velenjski direktor Tomaž Juršič je odločno zavrnil vsakršna namigovanja o tem, da bi trener Gregor Cvijič lahko izgubil službo, če se bo res zgodila t. i. metla v finalni seriji na tri zmage. »Naš klub že ni avtobus, da bi trenerji kar vstopali in izstopali. Cvijič je marsikaj podedoval od prej in v tako kratkem času je težko storiti veliko. Ekipa ostaja skupaj ne glede na razplet,« je zatrdil Juršič, ki je v zadnjem času izgubil precej spanca in živcev. Komaj mu je odleglo po odločilni zmagi proti Mariboru v polfinalu, že je sledil šok v Celju.
Če bo Celje nocoj spet premočno, utegne biti sezone konec že v četrtek, ko bo v Knežjem mestu tekma številka 3. Želja Benjamina Burića, da bi v dobro slovenskega rokometa o naslovu odločala peta tekma, se ta čas zdi utopična. Res pa je, da lahko stvari na glavo postavi že ena tekma in Gorenje ima prav gotovo precej rezerv za morebiten podvig. Toda na zmago proti Celju rumeno-črni čakajo že od decembra 2013, ko je Ivan Vajdl zapečatil usodo Vladana Matića. Naslednik Branko Tamše pa savinjsko-šaleškega prvenstvenega derbija ni izgubil od sredine maja 2011 (13 zmag zapored, pet s Celjem), nazadnje pa klonil, ko je bil na klopi Gorenja v finalu pokala Slovenije v Laškem marca 2013. Njegova ekipa je zdrava, pripravljena in osredotočena zgolj na ubranitev naslova in osvojitev 19. zvezdice. Gorenje bo moralo preseči samo sebe in uprizoriti pravi podvig, da ji prekriža načrte. Potrebovalo bo več razpoloženih mož, v Celju so zatajili vratarji (Benjamin Burić in Klemen Ferlin skupaj 6 obramb), krožni napadalci (Senjamin Burić in Blaž Kleč brez gola) ter zunanja strelca (Marko Dujmović je igral le za vzorec in Michal Szyba je imel met 0:6). Obramba je bila zelo slaba in je že do polčasa prejela 19 golov.
Kapetan Medved na čakanju
V njej ima pomembno vlogo kapetan Niko Medved, čigar nastop pa je še vedno vprašljiv. Zaradi vloge v incidentu na zadnji tekmi proti Mariboru je v suspenzu in dokler disciplinska sodnica RZS Nina Tomić ne bo odločila o kazni, nima pravice nastopa. Morda pa bo zeleno luč dobil tik pred zdajci, kar bi gotovo zvišalo vrednost velenjskih delnic. »Niko je pomemben člen te ekipe tako v napadu kot v obrambi. Že njegova prisotnost naredi razliko,« si vrnitev kapetana obeta »Super Mario«: Upam, da bo lahko igral. Najtežje je, ko sediš na tribuni in ne moreš ničesar storiti. Tega si sam nikakor ne bi želel izkusiti, še posebej ne v finalu, na katerega smo vsi skupaj tako dolgo čakali.«
