Špiler po pirovi zmagi že nared za prave podvige

Ljubljana – »Grem na jug! Sedem mesecev sem bil brez rokometa in ne morem več čakati. Končno sem spet nazaj,« je s kovčkom v roki na zagrebškem letališču dobro novico sporočil David Špiler, ki bo kariero nadaljeval v Metalurgu iz Skopja. Poškodba rame je zaceljena, na sodišču se je končala tudi nesrečna saga iz Belorusije.

»Pred časom sem bil tri dni v Skopju na preizkušnji in bil zadovoljen z videnim. Podal sem svoje zahteve in zdaj smo se dogovorili. Podpisal sem do konca sezone, pogodba je korektna. Tja grem sam, a že konec tedna se mi bo pridružila družina,« se dobre volje v novo zgodbo podaja 32-letni Tržičan, ki bo v dvorani Borisa Trajkovskega sodeloval s hrvaškim trenerjem Linom Červarjem: »Hitro sva se ujela, zadovoljen sem z vlogo, ki mi jo je namenil.«

Od marca, ko si je hudo poškodoval ramo, Špiler ni odigral tekme. Zdaj je končno okreval. »Moram potrkati na les. Rama je super. Še sam sem bil presenečen, kako hitro je šlo naprej v zadnjih dveh mesecih. Res pa sem trdo delal, vsak dan imel po dva treninga. Brez osebnega trenerja mi to ne bi uspelo. Z menoj se je v Zagrebu ukvarjal Pero Kuterovac, sicer človek iz vaterpola. Pravi specialist,« je bil nad strokovno oskrbo navdušen Špiler, ki je vadil tudi s člansko ekipo Zagreba slovenskega selektorja Veselina Vujovića: »To je bilo sicer bolj na začetku, potem sem se preselil v drugo ekipo, ker nas je bilo enostavno preveč na igrišču.« Okolje zanj še zdaleč ni bilo neznano, med letoma 2010 in 2013 je bil član hrvaškega prvaka, nakar se je preselil k Meškovu iz Bresta. Tam je preživel dve uspešni sezoni, toda Belorusija mu ne bo ostala v lepem spominu. Klub, s katerim je imel še enoletno pogodbo, se mu je poleti čez noč odpovedal in kot razlog navedel neupravičeno odsotnost med zdravljenjem v Zagrebu. Špilerju so odrekli tri mesece plače in sledila je obojestranska tožba na sodišču v Brestu. Ta je zdaj dobila epilog: »Kot so mi obrazložili, sem celo zmagovalec. Toda to je pirova zmaga. Za vse, kar so mi storili, sem upravičen le do 2000 evrov odškodnine. To je smešno. Glede na to, kakšnih laži, podtikanj in sprenevedanj so se poslužili, razmišljam o pritožbi na vrhovnem sodišču. Morda pa bom raje vse skupaj pozabil. Čakajo me novi izzivi.«

V Skopju bo igral tudi v ligi prvakov. »Možnosti za drugo mesto v skupini so majhne, vendar so. Komaj čakam, res sem željan žoge.« Metalurg je visoko letal, pa zelo nizko padel. Je zdaj vzel nov zalet? »Plan je že takšen. V klubu želijo v nekaj letih spet priti na stara pota. Vedo, da bo zelo težko, glede na to, da so storili tako velik korak nazaj. A spoznali so, da se da delati tudi z mladimi in še sam sem bil presenečen, koliko talenta in kakovosti se skriva v novi ekipi.«

Reprezentanca ni prečrtana

Nekdanji član Terma, Preventa, Celja, in Cimosa se še ni odpovedal reprezentančnemu dresu s številko 13, ki ga je nosil tudi na zadnjem SP v Katarju. »Največja motivacija so mi olimpijske igre. Zdaj je na meni, da se dokažem, na selektorju pa, da se izreče, ali sem dovolj sposoben oziroma zdrav za reprezentanco ali ne,« je razmišljal »Špiki«, ki je pogosto spreminjal igralna mesta. Po osnovni izobrazbi je srednji zunanji, v reprezentanci je pod Borisom Deničem igral na levem zunanjem položaju, nazadnje celo na levem krilu. »Ko sem se pogovarjal s klubi, tudi z Metalurgom, je bilo govora izključno o položaju srednjega zunanjega. Ta mi tudi najbolj leži, toda reprezentanci sem se prilagodil do te mere, da sem na koncu sprejel premik na krilo. Mislim, da imamo v Sloveniji dovolj kakovostnih kril in ni potrebe, da bi delal gnečo. Kot mladinec sem sicer bil tudi na krilu, toda od takrat sem pridobil 20 kg in ni mi več enostavno tekati gor in dol vzdolž igrišča,« se bližje sredini vidi Špiler, ki je zbral 134 reprezentančnih nastopov. A Slovenija ima največjo gnečo prav na mestu organizatorja igre, kjer so ta čas favoriti za nastop na EP na Poljskem Uroš Zorman, Dean Bombač, Marko Bezjak, Miha Zarabec in Staš Skube. Tržna niša se mu odpira na levem zunanjem položaju, ki je že dolgo rakava rana Slovenije: »Dobro poznam Vujovićev sistem in v njem so vsi zunanji igralci hkrati levi, srednji in desni. Ogromno je rotacij in vsak mora znati vse. Jaz bom storil vse, da prepričam selektorja.«