Zreče – Težko bi pričakovanja pred jutrišnjo tekmo s Slovaško strnila sogovornika z bolj različnima reprezentančnima zgodbama, kot sta Luka Žvižej in Aljoša Rezar. Prvi že dolgo ni izpustil akcije izbrane vrste in bo bržčas kmalu rekorder po številu nastopov in golov, drugi se v slovenska vrata vrača po več kot petih letih.
Žvižej, za katerim je uspešna klubska sezona v Celju z ubranitvijo obeh domačih lovorik, se želi na prvi dopust s svojima dvojčkoma odpraviti z dobrimi občutki in vstopnico za evropsko prvenstvo, ki ga bo januarja gostila Poljska. Če bo Švedska zmagala v Latviji in Slovenija na Slovaškem, bo vse jasno že pred zadnjim kolom, v katerem bodo izbranci novega selektorja Veselina Vujovića v soboto v Velenju gostili tekmece iz baltske dežele.
»Spremembe so se zgodile, a pričakovanja in cilji ostajajo isti: želimo zmagati na Slovaškem, kjer si lahko že zagotovimo nastop na EP, in potem za konec še doma proti Latviji,« se s polovičnim izkupičkom, čeprav zadostnim, ne bi zadovoljil Žvižej, ki v odsotnosti Uroša Zormana opravlja kapetansko vlogo. Verjame, da bo selektorska menjava stvari premaknila v pravo smer. »Saj nima smisla poudarjati, kdo je Veselin Vujović. Jaz ga morda poznam še malce bolj kot kdo drug, saj sem redno v stiku z igralci, s katerimi je delal doslej. Dobre informacije so se potrdile v praksi. Z njim smo dobili kar nekaj novih zamisli, zdaj se jih trudimo čim bolje udejanjiti. Lahko rečem, da vse poteka super, že v sredo bomo pokazali nekaj novega. Vujović nam nekatere reči predstavi na malce drugačen način. Želi, da bolj trdo delamo v obrambi, saj nam le to lahko prinese še boljše rezultate. Seveda pa se moramo vsi skupaj bolje spoznati, zlasti v okoliščinah, ki ne bodo tako idilične, kot so tukaj med pripravami v Zrečah.«
Žvižej, 34 let, je po številu nastopov (205) že na drugem mestu na večni lestvici in za Benom Lapajnetom zaostaja samo še sedem tekem, rekorder bi lahko postal prav na EP na Poljskem, morda celo prej po številu golov (681), saj jih je Aleš Pajovič zabil 16 več. Njegov nekdanji soigralec v Celju, dobri dve leti mlajši Aljoša Rezar (32 reprezentančnih nastopov), kajpak ne more delati primerjav s časi, ko je bil selektor Boris Denič. Nazadnje je bil v reprezentanci na EP 2010 v Avstriji, ko je bil Denič še pomočnik Zvonimirju Serdarušiću. Iz Celja se je poslovil leto kasneje in bil dve sezoni član Gummersbacha, po uspešni zgodbi v Istresu v francoski drugi ligi pa je zdaj član Tremblaya in njegove obrambe so ekipo ohranile v prvi ligi. Bil je soigralec Uroša Bundala, po novem se jima bo pridružil David Miklavčič in še okrepil slovensko tujsko legijo v Franciji. »Aljoša me je naravnost navdušil s pristopom,« je izgubljenega slovenskega sina pohvalil Vujović. In dobri občutki so obojestranski. »Po dolgem času sem se vrnil z veseljem in ponosom,« pravi Rezar. »Vadba je bila v teh dneh zelo kakovostna, vzdušje je odlično in vsi imamo pred seboj skupno misijo – zmagati na Slovaškem.«