Celje – Čas celi rane, a pri Branku Tamšetu se nezadovoljstvo v teh dneh le še stopnjuje. Nesrečni poraz z Vardarjem ga v luči presenetljivih izidov na štartu lige prvakov vedno bolj peče. Časa za objokovanje pa ni veliko, na obzorju je že gostovanje v Montpellieru in morda bodo celjski rokometaši tam dober vtis nadgradili s točkama.
»Po ogledu posnetkov sem še bolj nezadovoljen. Seveda ne s pristopom in tudi dejstvo, da smo z igro prihajali do lepih priložnosti, je opogumljajoče. Žal mi je, da jih v ključnih trenutkih nismo izkoristili. Še vedno tuhtam, ali smo se premagali sami ali nas je Arpad Šterbik, pred katerim so zadrhtele roke,« je zapravljene »zicerje« ob koncu tekme (Janc, Žvižej, Zarabec) obžaloval Tamše, ki vzroka za neučinkovitost ni iskal v morebitni utrujenosti zaradi ozkega nabora razpoloženih igralcev: »Nikakor ne drži. Sposobni smo odigrati dve takšni tekmi v kosu. Škoda, da nekateri zaradi zavor v glavah niso prinesli dodane vrednosti.«
O imenih ni govoril, verjetno je mislil na novinca Šimeta Ivića in Michala Kasala, pa Ivana Sliškovića in še koga; krožnega napadalca Živana Pešića, denimo, sploh ni uporabil; zanimiva je bila tudi odločitev, da v ogenj pošlje Roka Žurana, ki le nekaj dni prej v Ribnici ni dobil niti minute … »Žuran je drugačen tip igralca od Sliškovića in Kasala, gotovo ga bom še potreboval v nadaljevanju sezone.«
Če že noče izpostavljati »grešnikov«, pa ni razloga, da ne bi pohvalil Vida Poteka in Blaža Blagotinška, ki sta imela strel 4:4 in izsilila nekaj sedemmetrovk; še najmanj pa Miho Zarabca, ki je bil izbran v idealno sedmerko kola. »Zarabec zame ni bil tragični junak, prej kdo drug. Pričakoval sem, da bo navdušil. Boljši ko je tekmec, boljši je Miha. V Zagrebu, kjer sem si ogledal tekmo Kiela, so vsi govorili o Zarabcu. To me malce skrbi. Ne bojim se zanj, saj ima glavo na pravem mestu, pač pa, da mi ga ne bi kdo prehitro odpeljal. Pa tudi koga drugega. V šali sem predsedniku (Bojanu Cizeju, op. p.) že omenil, da bi na prihodnjih tekmah LP najraje igral brez najboljših in jih tako sredi zime ne bi izgubil.«
Montpellier, ki je pri Rhein-Neckarju izgubil za 11 golov, bi utegnil biti pravi plen za celjske lovce. »Težko bo. Montpellier mora zmagati in tudi za nas bo tekma zelo pomembna. Toda mi lahko več pridobimo kot izgubimo, zato bo pritisk na Francozih. Če bomo v obrambi in 'tranziciji' podobni kot proti Vardarju in ob tem imeli vsaj za 50 odstotkov boljšo realizacijo, se lahko nadejamo uspeha. Točke bi štele dvojno,« se je k naslednjemu izzivu ozrl Tamše, ki so ga uvodni izidi presenetili: »Če bi mi na Danskem klonili za 14 golov, kot se je zgodilo evropskemu prvaku Flensburgu, in če bi izgubili že četrto tekmo v sezoni, kot jo je Kiel, bi v Sloveniji že vsi govorili o blamaži. V Nemčiji pa vse lepo teče naprej. Realna vrednost klubov se bo namreč pokazala šele po januarskem SP v Katarju. Verjamem, da bo takrat tudi Celje še za stopnjo boljše.«