Trimo zgled konkurenci

Potem ko so v sredo vzeli mero Mariboru v pokalu, bodo rokometaši Trima jutri skušali namučiti še Celje.

Objavljeno
04. oktober 2013 15.35
SLOVENIJA,TREBNJE,10.10.2012.TRIMO TREBNJE VS PIVOVARNA LASSKO.NA SLIKI ROJC BLAZZ(22)IN SKUBE SEBASTIAN(14). FOTO LJUBO VUKELIČ/DELO
Peter Zalokar
Peter Zalokar

Trebnje - Samo zamislite si, kakšno vrhunsko zunanjo linijo bi imel Trimo, če bi imel več denarja in ambicij ter bi zgolj zadržal igralce, ki so ga zapustili v zadnjih petih sezonah – Klemna Cehteta, Davida Miklavčiča, brata Sebastiana in Staša Skubeta, Miho Zarabca, Uroša Paladina, Jerneja Papeža …

 

Dodajte še Željka Muso in še koga in imate resno evroligaško ekipo. No, vsi ti igralci zdaj zastopajo barve vodilnih slovenskih klubov ali pa so že v tujini. »Res je lepo sanjati, kaj bi bilo, če bi bilo. Ampak vedno obstaja ta - če. Če ne bi bilo odhodov nosilcev igre, ne bi prišli v ospredje novi obrazi. Če ne bi šel Sebastian, se ne bi v vrhunskega igralca razvil Staš, in če ne bi odšel Staš, ne bi priložnosti dobil Anže Ratajec, ki si utira pot zdaj,« je na drugo plat medalje opozoril novi trener Roman Šavrič, dozdajšnji športni direktor, ki je na trenerski klopi zamenjal Ivana Vajdla.

Od 700.000 do 245.000

Trimo vsako leto zmanjšuje proračun – nekoč je imel na razpolago celo 700.000 evrov, zdaj jih je le še 245.000. Pred sezono se je govorilo, da se je klub znašel na robu preživetja.

»Ni bilo ravno tako hudo, pretiravali so. Saj veste, slabe novice se bolje prodajajo. Kriza je res hudo prizadela gradbeništvo in zato se je Trimo znašel v kreditnem krču. A firma ima trg in verjamem, da se bo obdržala. Ob občini je edina, ki redno daje denar v naš klub,« si okrevanja glavnega sponzorja želi nekdanji rokometaš, prvi izmed mnogih reprezentantov, ki so prišli iz Trebnjega. 

Trimo tako še vedno ostaja soliden prvoligaš in občasno meša štrene najboljšim. Tako so Trebanjci v sredo v gosteh premagali do tedaj neporaženi Maribor in se uvrstili v osmino finala pokala Slovenije.

Pogled na lestvico 1. SRL sicer nakazuje, da je dolenjski prvoligaš naredil korak navzdol, po štirih kolih ima namreč zgolj eno zmago. Toda razpored tekem mu res ni šel na roko. V prvih petih kolih mu je namenil najtežje možne tekmece. Trimo je najprej v zadnjem napadu zapravil priložnost za osvojitev točke v Mariboru. Zatem je doma ugnal Krko. Sledila sta poraza pri Slovanu in doma proti Gorenju, čeprav je Trimo sredi drugega polčasa celo vodil z 22:18. Ekipa trenerja Romana Šavriča se tudi jutri ob 18. uri ne mora nadejati točk, saj bo gostovala v Celju.

»Vse tekme doslej so bile bolj ali manj po načrtu, presenetili pa smo v Mariboru, kjer nas je do zmage popeljala velika želja. Samo še Celje prebrodimo in potem bo lažje,« razmišlja Šavrič.

Zaščitni znak - konstantnost

Nato pa bo sledilo šest kol, v katerih bodo točke veliko bolj dosegljive in skoraj ni dvoma, da bo Trimo po polovici sezone spet na mestih, ki v drugem delu vodijo v ligo za prvaka. Tam je Trimo redni gost že osem let in ob Celju in Gorenju velja za najbolj »stalen« klub v 1. SRL.

Med prvo šesterico so se v tem času pojavljali Gold Club, Prevent, Slovan, Cimos, Škofja Loka, pa vsi po vrsti bolj ali manj hitro (pro)padli. Vse odkar obstaja obstoječi format tekmovanja, tj. od sezone 2005/06, je bil Trimo vselej zraven, enkrat je bil tretji (2008/09), štirikrat četrti (2005-2008), dvakrat peti (2009/10 in 2012/13) ter enkrat šesti (2010/11). Tudi tokrat je pričakovati, da se bo s Slovanom, Ribnico in Krko in morda še kom (Izola, Jeruzalem) potegoval za »top 6«.

Zmagovalna miselnost

A to niti ni njegov primarni motiv. Še naprej, morda celo bolj kot kdaj koli, je zavezan vzgoji in razvoju nadarjenih fantov, ki naj bi v prihodnosti dosegli vrhunsko raven.

»Želja je priti med prvo šesterico, vprašanje pa je, ali je to realno. Vsekakor pa nadaljujemo trend. Pri nas je 120 otrok, vsaka selekcija ima po dva trenerja, celo povečali smo vložek v mlade, ki jim že od začetka skušamo vcepiti zmagovalno miselnost in v tem je tudi naša primerjalna prednost. Tistim, ki zamenjajo nosilce igre, prehod ni tako težak. Seveda pa je tukaj dejavnik neizkušenost, ki nas občasno 'tepe' in nam prepreči kakšno zmago. Vsaka šola terja čas.«