Tiskane izdaje
Celje – »Ne prihajam v Celje. Vračam se domov v Celje. To je moje mesto, v njem sem preživel šest let, tu je moja družina in tu se bom postaral,« Alema Toskića pred jutrišnjim gostovanjem Vardarja v Zlatorogu prevevajo mešani občutki, saj se bo že na štartu lige prvakov moral po najboljših močeh truditi razočarati svoje prijatelje in (nekdanje) navijače.
V šestih sezonah se je srbski reprezentant zasidral v srcih celjskih navijačev. Neutrudni borec na črti je bil steber obrambe in pogosto med boljšimi strelci. Ničkolikokrat je v Zlatorogu donelo »Toske, Toske!« in zato je bilo slovo v še zdaj ne povsem pojasnjenih okoliščinah toliko težje. Toskić ne goji zamer. Sekira mu je padla v med in v Skopju spet lovi najvišja mesta. Že prva sezona je bila nadvse uspešna, le za las se mu je izmuznil F4 v Kölnu, okitil se je z naslovom prvaka lige SEHA.
»S težkim srcem sem odšel v Makedonijo. Sčasoma sem se privadil, čeprav pogrešam Celje, kjer sem verjetno preživel najlepša športna leta. Upal sem, da mi bo žreb namenil bivši klub in želja se je uresničila. Prihajam v napačnih barvah, pa vseeno. Seveda mi bo težko, saj vendar poznam vsak kotiček Zlatoroga. To bo več kot tekma, zato bom moral prej urediti stvari v glavi,« se čustvenega bremena zaveda Toskić.
Obeta si, da ga bodo navijači pričakali z aplavzom, čeprav se zaveda, da bodo ploskanju kmalu sledili žvižgi, ko bo šlo zares: »Navijači si kajpak želijo zmago Celja. To je vendar velik klub z dolgo tradicijo. Žvižgov ne bom jemal osebno. Za Celje sem dal srce in imam čisto vest. Dobro vem, kakšne težave je gostujočim ekipam povzročalo peklensko vzdušje, zdaj ga bomo pač izkusili mi,« zakonitosti vrhunskega športa dobro pozna 32-letni krožni napadalec, ki bo v vsakem primeru igrišče zapustil dostojanstveno: »Ob morebitni zmagi se že ne bom šopiril kot pav, preveč spoštujem 'svoje' Florijane.«
Ko je prišel v Celje, je imel klub dobre štiri milijone evrov proračuna, ob lanskem odhodu je bil ta več kot prepolovljen in zdaj znaša le še tretjino vsote iz sezone 2007/08. Na drugi strani Vardarjev ruski lastnik Sergej Samsonenko – tudi on bo na tribuni – ne sprašuje za ceno, pravkar je zgradil novo dvorano. Ekipa je vložku primerna: falanga zvezdnikov. »Toske« in še dva bivša celjska igralca Matjaž Brumen in Sergej Harbok so le trije izmed – reci in piši – 16 tujcev, med katerimi prednjačijo Rusi in Srbi. V vrata so pripeljali velikega Arpada Šterbika, trener je Španec Raul Gonzales, ki ima v kadru rojaka Alexa Dušebajeva, izjemno nadarjenega sina slavnega trenerja … »Ne morem zanikati vloge favoritov. A še kako dobro se zavedam, da nam ne bo lahko. Celje ima mlado in poletno moštvo, ki ga vodi odlični Branko Tamše; le kolikokrat nam je zagrenil življenje z Gorenjem! Pri njem se natanko ve, kaj in kako. Že od pripravljalnega obdobja melje tekmece, izgubil je samo z Nantesom. Ribnico je razbil za 16 golov in vem, da je tam težko igrati. Celjska obramba je garaška in omogoča bliskovite nasprotne napade,« tekmeca do obisti pozna Toskić in napoveduje izenačeno tekmo: »Kdor bo imel boljši dan, bo zmagal. V peklu Zlatoroga so mnoge močne ekipe položile orožje. Nikakor ne želimo postati naslednja žrtev.«
