Tiskane izdaje
Celje – Kako močno se lahko poraz razlikuje od poraza. Rokometaši Celja Pivovarne Laško se po šoku z Zagrebom niso opomogli in tekmi z Wislo je sledilo novo veliko razočaranje. V Flensburgu je prevladoval občutek nemoči, po nedeljskem boju s Parizom pa so domači igralci Zlatorog zapuščali z dvignjenimi glavami.
»Če izgubimo za manj kot 10 golov, bo kar v redu,« je pred tekmo, ki se je končala s 30:32, razmišljal eden od navijačev Celja. V napeti končnici je skupaj s 5000 somišljeniki držal pesti in upal na čudež, ki se naposled ni zgodil. Veselje Nikole Karabatića po odločilnem zadetku v 59. minuti pa je pričalo, kako drago so celjski mladci prodali kožo.
Iz vsake tekme je treba povleči koristna spoznanja. Proti Zagrebu se je izkazalo, da nič ne gre na silo, tveganje z delno zaceljenim Miho Zarabcem se ni izšlo. Proti Wisli so se slovenski prvaki prepričali, da je Arthur Patrianova iz pravega testa. Zatem se je zgodilo olajšanje proti Gorenju, ki je razkrilo, da lahko Gal Marguč vskoči v čevlje Blaža Janca, da Ivan Gajić ni pozabil vratarske obrti ter predvsem, da lahko Celje dobi težko tekmo tudi brez Zarabca. Proti PSG je 22-letni Šime Ivić pokazal, da ima v levi roki dinamit. Izkazalo se je, da je moštveni duh še živ ter da se Lucijan Fižuleto razvija v evroligaškega igralca.
»Saj ste opazili, da iz tekme v tekmo določeni novinci vse bolj jemljejo zalet, trije izkušeni pa delo opravljajo zelo dobro. Komaj čakam dneve, ko bom lahko s celotno ekipo opravil nekaj treningov in bosta borbenost in kvaliteta tudi na tekmi prišli na svoje mesto,« ima težav s sestavljanjem ekipe že vrh glave trener Branko Tamše.
Opazne so tudi slabosti in glavne so v zgrešenih strelih. Blaž Blagotinšek se resda žrtvuje v obrambi, toda moral bo na strelske vaje, da bo v prihodnje zbran, ko se bo znašel sam na šestmetrski črti. Urban Lesjak tudi še ni upravičil številke 1. Dobrodošlo je bilo spoznanje, da porazi niso odvrnili navijačev. Kljub odbojkarski evforiji je bil Zlatorog poln in je ponudil čudovito kuliso za spektakel, ki se mu igralci niso izneverili. Portugalska delilca pravice pač. Nista ravno kradla, a sta poskrbela, da palček ni mogel preskočiti velikana ...
»So stvari, ki mladeniča spremenijo v moža. Gremo naprej, čeprav bo težko po takšni tekmi, fantje so čustveno izpraznjeni, že v sredo nas čaka Kiel. Ne vem, ali smo sposobni odigrati dve tako težki tekmi v kratkem času,« je dejal Tamše, ki evropske poraze prenaša bolje kot lani. Iz njih res ne gre delati tragedije. Tudi če bi Celjani evropsko zgodbo končali po rednem delu, so še vedno edini na Slovenskem, ki se lahko pohvalijo s 14 tekmami najvišje ravni. V njih se mladi igralci hitro kalijo in zato bo ključno enkrat za spremembo zadržati ekipo in jo po možnosti okrepiti na enem igralnem mestu ali dveh.
»Če bo Celje nadaljevalo v tem slogu, ima še vse možnosti za napredovanje,« je izjavil Nikola Karabatić in drugi zvezdnik PSG Mikkel Hansen mu je pritrdil: »Tukaj sem igral prvič in lahko sem se prepričal, da ima Celje veliko mladih in dobrih igralcev.« Domači organizator igre David Razgor je ponosno zapustil igrišče. »Še bolj ponosen bi bil, če bi vzeli kakšno točko. Na sodnike se ne smemo izgovarjati, res pa je, da nimamo takšnega ugleda v Evropi kot nekateri drugi. Morda nam uspe naslednjič,« je ostal optimističen »Raza«, podobno kapetan Luka Žvižej: »Sami sebi smo pokazali, da je s pravim pristopom možno vse in na tem spoznanju moramo graditi naprej.«
