V Zagrebu je treba le sprostiti zavore v glavah

Rokometaši Celja pozornost usmerili k ligi prvakov, v kateri se bodo jutri merili s hrvaškim velikanom.

Objavljeno
19. september 2013 20.28
Peter Zalokar, šport
Peter Zalokar, šport

Celje – Vladan Matić bi raje, da mu izdrejo zdrav zob, kot da mora odgovarjati na vprašanja o vzrokih za poraz v Velenju. Časa za objokovanje nima, saj celjske rokometaše že jutri čaka vroče gostovanje v Zagrebu. Morebitni uspeh v tradicionalnem derbiju nekdanjih evropskih prvakov bi bil obliž na trenerjevo skelečo rano.

Celjani so 15 minut pred koncem vodili s 25:22 in imeli igralca več. Dve neumni napaki sta zasukali kolo sreče in Gorenje je z delnim rezultatom 8:3 slavilo deveto zaporedno zmago na derbiju. »Jezen sem in žalosten hkrati. Vso noč nisem zatisnil očesa, tako me je preganjala tekma, v kateri smo se premagali sami. Tako kot lani. To so hudi udarci zame in za ekipo. Ne morem verjeti, kako se nam Gorenje nenehno izmika. Očitno težko prenašamo pritisk. Iskreno sem razočaran,« poraza še ni prebolel Srb, ki si ne dela utvar, da ta ne bo pustil posledic: »Gotovo bo vplival na fante, a nikdar se ne ve, morda celo pozitivno. Nekako moramo odpraviti napake, ki se ponavljajo iz dneva v dan. V ključnih trenutkih ne znamo odigrati pametno. Napade moramo izvajati tako hitro, kot zmoremo, ne pa 'zbezljati'.«

Na pripombo, da je morda ob napačnem času na parket poslal igralce, ki jih je forma očitno pustila na cedilu, kot sta denimo tudi Žiga Mlakar in Rok Žuran, se je malce posul s pepelom: »Morda bom res moral manj 'rotirati', ampak kako dolgo lahko potem zdržimo? Tekme si bodo sledile v ritmu sreda-sobota in samo z menjavami lahko ohranjamo svežino.«

Drugi dve tekmi 1. kola v skupini A sta bili odigrani sinoči. Rhein-Neckar in Veszprem sta proti Zaporožju in St. Peterburgu upravičila vlogo favoritov. Zagreb in Celje naj bi bila glavna kandidata za 3. mesto. Jutri naj bi si dvoboj »padlih velikanov«, ki sta dolgo krojila evropski vrh, zdaj pa si ob skromnih proračunih obetata osmino finala, v zagrebški Areni ogledalo vsaj 10.000 ljudi. Veliko bo tudi celjskih navijačev, ki se bodo odpravili s tremi avtobusi. Podatek, da je Zagreb nazadnje obtičal v skupini in da prvič nima niti enega tujca, je močno zavajajoč. Tekmeci imajo tri izkušene mojstre (brata Josip in Tonči Valčić ter kapetan Zlatko Horvat), obdane s cvetom hrvaškega talenta, ki ga utelešajo Stipe Mandalinić (levi zunanji), Luka Stepančić (desni zunanji) in Marino Marić (krožni). Za nameček Celjane, ki so jih premagali na pripravljalnem turnirju v Nemčiji za dva gola, poznajo do obisti. Ves strokovni štab na čelu s trenerjem Borisom Dvoršekom si je ogledal tekmi v Novem mestu in Velenju.

»Ekipi sta si podobni, a Zagreb je favorit. Mi imamo za priprave na voljo samo en dan. Jasno je, da brez dobre obrambe nimamo kaj početi. Verjamem pa, da bomo stoodstotno motivirani, rivalstvo med kluboma je veliko,« zgodovino dvobojev dobro pozna Matić.


Zagreb in Celje sta se v ligi prvakov srečala kar 12-krat, najbolj vroče je bilo v 90. letih, nazadnje je četa Toneta Tislja v sezoni 2008/09 doživela polom z 18:31. Tokrat se ni bati blamaže, četudi se Celjanom ne vidi, da so skupaj že tretjo sezono. Ves čas so v nekakšnem krču, zdi se, da si sami nalagajo na pleča prevelik psihološki pritisk. V Zagrebu ne bodo imeli česa izgubiti in vendarle bi veljalo sprostiti zasilno zavoro. Potem bi lahko celjski hitri vlak zdrvel tudi do zmage, kakršni je denimo vpisal v prejšnji sezoni proti Kielu in Hamburgu.