V Zagrebu še enkrat žejni prek Save

Zagreb – Kot pred letom dni se je zgodba rokometašev Celja v ligi prvakov končala na najbolj bridek način: s porazom pri večnih tekmecih iz Zagreba in prepričanjem, da se jim je zgodila velika krivica. Tretjič zapored ostajajo brez udeležbe v izločilnih bojih, čeprav se je za hip zazdelo, da jim bo po zaostanku z osmimi goli uspelo uprizoriti podvig.

Celjani niso znali vzpostaviti hitrega ritma in so se ujeli v zanko počasne šahovske partije. V prvem polčasu kljub sedmim obrambam Urbana Lesjaka niso izvedli niti enega nasprotnega napada, za nameček so se pustili izzvati sodnikoma, ki sta spretno pazila, da tekma ne bi zaplula v negotove vode.

Glavnina celjskih navijačev je zamudila prvo četrtino tekme, ker so bili na meji izpostavljeni pretirano temeljitemu pregledu. Ob prihodu še nekaj časa niso vedeli za rezultat, saj je semafor čudežno ugasnil tik pred tekmo, kar je bila za goste nova potrditev teorije zarote. Bilo je 5:2 za Zagreb, ki je izkoristil živčnost tekmecev in si do odmora priigral štiri gole naskoka. Tamše je bentil zaradi dveh spornih odločitev, a zaman. Fantov v slačilnici ni znal dvigniti in Zagreb je s tremi goli odprl drugi polčas. Celjani so na trenutke delovali kot pariški nogometaši na Camp Nou ...

Potem se je zgodil klik. Blaž Janc je s tremi goli obudil šibko upanje na zasuk, kakršen se je zgodil na slovensko-hrvaškem obračunu za bron na SP, in s tribun se je zaslišalo: »Kdor ne skače, ni za 'Cele'!« Luka Žvižej je zadel za niz 5:0, Janc za 6:0 in Miha Zarabec za 7:0. Ponovitev čudeža iz Bercyja se je zdela že nadvse realna. Zagreb od 44. minute, ko je za 21:13 zadel nekdanji celjski igralec David Miklavčič, pa do 54., ko je bil domači trener Silvio Ivandija pri 21:20 primoran sklicati posvet, ni mogel premagati odličnega Urbana Lesjaka.

Urok je premagal šele Stipe Mandalinić in sledila je šestminutna drama v Areni na obrežju Save, v kateri je Celje – kot skoraj vselej v 25 letih – potegnilo kratko. Janc je žogo poslal mimo vrat in Zagreb je s sedmih metrov spet vzpostavil želeno prednost. Z minuto odmora je štiri minute pred koncem poskusil tudi Tamše. Celjane bi v igri za osmino finala držal tudi minimalni poraz. Gal Marguč je minuto in 14 sekund pred koncem zadel za 21:23 in vse je bilo odvisno od naslednjega napada Hrvatov. A ta je z blagoslovom beloruskih delivcev pravice lahko trajal vse do konca in Zagreb, ki ima že od nekdaj veliko več vpliva v zakulisju, je Celjane spet prepeljal žejne čez vodo.

Protesti so bili zaman, padale so tudi težke besede … »To je bil antirokomet, to ni bilo Celje, to ni bil Zagreb. Če bi bil Zagrebčan, bi se čim prej nekam skril. Danes so igrali Belorusi, ne Slovenci in Hrvati, in Belorusija je zmagala. Vsi vemo, kakšne so računice tako v ligi prvakov kot ligi SEHA. Težko je igrati s sedmimi igralci proti devetim,« je kar letelo iz ust Zarabca, kapetan Luka Žvižej, ki še ni dobro prebolel lanske zagrebške zaušnice, ni bil nič manj razrvan: »V življenju me še nihče ni tako pokradel kot ta Belorusa. Pričakovali smo, da nam bosta vzela nekaj žog, ne pa, da bosta to storila vselej, ko smo prišli zraven. Res je, da do 45. minute nismo blesteli, ampak razlog je v tem, da nam enostavno ni bilo dovoljeno razviti hitre igre.«

Zagrebčani se kajpak niso poskrili v luknje. Veselili so se sladke zmage, a popolnega slavja ni bilo, saj njihova uvrstitev v osmino finala še ni potrjena. Če v nedeljo Kristianstad ne bo izgubil pri Vardarju, bodo napredovali Švedi in imeli dobiček od ravsa dveh nekdaj pomembnih petelinov.

Sodnika? Igrišče sta zapustila ob spremstvu varnostnikov in verjetno bosta poleti dobrodošla gosta na hrvaški obali, toda vseeno je treba priznati, da so Celjani osmino finala izgubili že pred sinočnjo misijo nemogoče.