Velenje – Pred nocojšnjim koncertom košarkarskih virtuozov v Stožicah bo v velenjski Rdeči dvorani ob 19. uri nastopila odlična predskupina rokometnih mojstrov iz najboljših slovenskih ekip. Gorenje in Celje Pivovarna Laško bosta v 3. kolu 1. SRL, ki bo zanju hkrati generalka za ligo prvakov, določila, kdo je resnični favorit v domačem prvenstvu.
Branilci naslova iz Velenja in 17-kratni prvaki iz Celja si podajajo vlogo favorita kot vroči kostanj, a zmagovalec derbija si bo pač moral oprtati tudi to breme. Hkrati pa si bo dvignil samozavest pred sobotnim izzivom v LP. Celjani bodo za začetek gostovali v Zagrebu, v Rdečo dvorano prihaja Halmstad. Domači trener Ivan Vajdl v svojem drugem mandatu pri Gorenju sploh še ni izkusil grenkobe poraza. Na pripravljalnih tekmah je vpisal 12 zmag in neodločeni izid, dobil je tudi obe tekmi nove sezone DP. To je precej neobičajno, saj se ponavadi moštva, ki doživijo tako veliko sprememb – v zgodovini kluba se jih ni zgodilo toliko naenkrat –, vsaj na začetku sezone znajdejo v težavah, preden se uigrajo ...
»Kaže, da so se šele zdaj počasi začele kazati te težave, o katerih namigujete. Morda je na začetku vsak igralec želel pokazati, da ekipa ni nič slabša od prejšnje, zato smo denimo na tekmah v Nemčiji kar leteli na igrišču. Toda liga je prinesla nekaj drugega. Izkazalo se, je da bo za nas vsako gostovanje težko ne glede na tekmeca,« rahel padec v formi ni povšeči Vajdlu, ki je Gorenje vodil v letih 2002–2005 in v tem času osvojil še vedno edino velenjsko pokalno lovoriko. Zatem je prevzel Slovenj Gradec in v zadnjih dveh sezonah Trimo. Izkazal se je zlasti pri razvoju mlajših igralcev, kakršnih ta čas v Gorenju ne manjka. Tudi zato so v klubu ocenili, da je bolj primeren od Branka Tamšeta, ki je osvojil zadnja dva od treh velenjskih naslovov.
Čeprav Vajdl v Šaleški dolini uživa spoštovanje, jih ni malo, ki so dvignili obrvi ob Tamšetovi zamenjavi. Zato ima Vajdl nehvaležno nalogo – z bistveno manj izkušeno ekipo ohraniti standarde, ki jih je uveljavil mlajši predhodnik. Vodstvo pred njega v prvih dveh sezonah res ni postavilo visokoletečih ciljev, a vseeno ne bi bilo prijetno za njegovo uho, če bi s tribun zaslišal: »Branko, Branko!«. Tudi če to ne bi neposredno letelo nanj. »Seveda mi ne bi bilo všeč. Toda tukaj se navijači spoznajo na rokomet. Bili so zraven v dobrem in v slabem in dobro vedo, da se čez noč ne da veliko narediti. Vem, da so bili doslej vajeni zmag z vsaj desetimi goli razlike, ampak tega vsaj nekaj časa ne bo več. Potrebnega bo nekaj potrpljenja,« je navijačem na dušo popihal Vajdl, ki dobro ve, da se bo očitkov in nekorektnih primerjav najlažje otresel, če bo nadaljeval tradicijo zmag proti Celju, ki v prvenstvu traja že dve leti in štiri mesece, od 13. maja 2011.
Celje se v derbi podaja z neprepričljivo zmago proti Slovanu in tudi Gorenje ni blestelo v Ribnici, kjer se je visoko vodstvo ob koncu stopilo zgolj na dva gola. Vajdl, sicer miren človek, je že na Kodeljevem močno povzdignil glas in tudi v Ribnici ni ohranil mirnih živcev. »No, saj ni bilo tako hudo. V določenem trenutku je v podzavesti prišlo do podcenjevanja, morda so bili igralci z glavami že na derbiju, zato sem se pač moral odzvati,« je pojasnil Vajdl, ki je podobne težave zaznal pri Celjanih v Laškem: »To je logično. V obeh ekipah je nestrpnost pred derbijem velika, vsi želijo videti, kdo je ta čas boljši.«
Nagrada za zmago bo dvojna, poleg točk prinaša vbrizg samozavesti pred štartom lige prvakov. »Zmaga bi bila zares dobrodošla, tudi v soboto bomo močno potrebovali pomoč navijačev,« se dobrega obiska na prvih domačih tekmah nadeja 54-letni nekdanji vratar, ki še kakih 10 dni ne bo mogel računati na Roka Golčarja, ostali igralci so nared za prvi spektakel od mnogih.