Tiskane izdaje
Velenje – Daleč pod pričakovanji so slovenska dekleta odigrala povratno tekmo proti Franciji in tudi po desetih letih ne bodo nastopila na svetovnem prvenstvu. V Velenju so bila še dlje od presenečenja kot teden prej v Brestu, četudi je bil njihov poraz na koncu za gol nižji.
Selektorica Marta Bon si je želela, da bi se Slovenke častno poslovile od sezone in da bi se po tekmi lahko pogledale v zrcalo in si rekle, da so dale maksimum. Pri prvi želji se jim še lahko pogleda skozi prste, pri drugi gotovo ne. Slovenke so se vdale brez pravega boja, kot da ne bi verjele, da lahko iztržijo vsaj minimalno zmago.
Že prihod v Rdečo dvorano je bil nenavaden; namesto, da bi kot vsaka (resna) reprezentanca prispele skupaj, so se iz bližnjega hotela Paka do Rdeče dvorane sprehodile vsaka zase kot dame v dvornem parku. V tekmo so vstopile podobno razglašeno. Že po nekaj lahkih golih gostij je na semaforju pisalo 1:5 in o resnem odporu ni bilo ne duha ne sluha. Prav tako ne o borbenosti na robu grobosti, Slovenke so si na celotnem srečanju prislužile le dve dveminutni kazni. Velenjčanka Ana Gros se sicer ni hotela sprijazniti v usodo in je bila s sedmimi goli daleč najbolj učinkovita domača igralka.
»Ne vem, zakaj smo tekmo začele tako medlo. Slab štart nam je pristigel krila in vrnitve ni bilo,« je bila razočarana Grosova, ki si tako kot Nina Jeriček kruh služi v Franciji. Tudi selektorica Marta Bon ni imela odgovora, zakaj njena dekleta niso imela žara, četudi so bila skupaj več kot tri tedne. Očitno je mrk v zadnjih desetih minutah prve tekme pustil posledice in ugasnil upanje na podvig.
Slovenke so nazadnje na velikem tekmovanju nastopile pred petimi leti na EP, sušo bodo skušale prekiniti v kvalifikacijah za EP 2016 na Švedskem. Jeseni se bodo začele kvalifikacije, v katerih se bodo merile s Črno goro, Hrvaško in Makedonijo. Verjetno bosta tekmi z južnimi sosedami odločilni, toda Slovenke bodo morale pokazati precej več agresivnosti in odločnosti, če želijo osvojiti vsaj drugo mesto.
Seveda bi bilo krivično pričakovati, da bo Slovenija izločila veliko Francijo, toda morala bi ponuditi boljši odpor. Med strokovno javnostjo in tudi laiki je v Velenju prevladovalo mnenje, da ta reprezentanca premore dovolj kakovosti, a potrebuje tršo roko. Zdaj je pred vodilnimi na RZS odločitev, ali še zaupajo strokovnemu štabu, da bo poskrbel za nadaljnji vzpon. Predsednik zveze Franjo Bobinac, tudi krušni oče najboljše strelke Grosove, je podobno kot pred odločitvijo o Deničevi zamenjavi po tekmi ponudil zgolj znano izjavo: »Vse opcije so odprte.«
