Vse je enkrat prvič: Celje z 200 navijači »ruši« zagrebško Areno

Celje - Rokometaši Celja Pivovarne Laško v EHF ligi prvakov še niso osvojili točke na gostovanjih in Zagrebčani še nimajo točke iz svoje Arene. Vsaj eden od večnih tekmecev, v primeru remija pa kar oba, bo prekinil slab niz. Celjani verjamejo, da jim bo uspelo opraviti še z veliko daljšo in bolj bolečo tradicijo ter prvič vzeti ves plen iz hrvaškega glavnega mesta, s čimer bi storili verjetno že odločilen korak k napredovanju v osmino finala.

Tekma v Areni, kjer pričakujejo 7500 gledalcev (200 iz Celja), se bo začela ob 20. uri. Celjani so doma premagali Flensburg in Motor Zaporožje, Zagrebčani so dve točki odnesli iz Flensburga in eno iz Skjerna. Če domnevamo, da bo Zaporožje ostalo na dnu lestvice skupine B, bosta prav sosedska derbija najverjetneje odločila o zadnjem potniku v izločilne boje.

Nazadnje se je končalo s protestom

Nocoj bodo pod večjim pritiskom Hrvati, saj lahko Celjani več dobijo kot izgubijo. Obratno bo čez osem dni, ko bo revanša v Zlatorogu.

Po zmagi proti Motorju je v knežjem mestu spet zavel optimizem, a v Zagrebu so se že večkrat razblinile sanje, Celje tam še nikdar ni zmagalo, le enkrat je iztržilo remi (2000). V sezonah 2015/16 in 2016/17 sta poraza pomenila konec upanja za ekipo tedanjega trenerja Branka Tamšeta. Nazadnje sta se kluba v LP srečala marca lani (23:21), tekma pa je imela dolg "rep", Celjani, zgroženi nad sojenjem beloruskega para, so na EHF poslali protestno noto.



Zanimivo, da je po letu in pol v obeh klubih le še peščica igralcev, ki so sodelovali v "kraji desetletja", pri Zagrebu Horvat, Jotić, Kontrec, Mrakovčić in Šušnja, pri Celjanih Razgor, Bećiri, Kodrin in Malus.
 

Razgor in Horvat "staroselca"

Pri slednjih ima daleč največ izkušenj s t. i. balkanskim clasicom "Raza". »Zadnji tekmi v Areni sta bili res zelo burni. Žal sta se obe končali v korist Zagreba. Gotovo lahko pričakujemo, da nam bodo gostitelji želeli vsiliti svoj način igre z dolgimi napadi. Zavedamo se, kam gremo, a ostajamo pozitivni s ciljem, da Zagreb zapustimo dvignjenih glav,« je odločen kapetan David Razgor, ki tako kot zagrebški kolega Zlatko Horvat nikdar ni zapustil matičnega kluba.



Derbi nekdanjih velikanov je vselej mikaven za širšo javnost, zato so ji pripisali status tekme tedna, kar pomeni, da bosta ruska sodnika (izbor ni ravno razveselil Celjanov) vendarle pod večjim drobnogledom. Tekma tedna za EHF, za Celje in Zagreb tekmi sezone.



Sicer se sliši čudno, da ima lahko Celje bolj izkušeno ekipo od tekmeca v ligi prvakov, a bo kar držala ugotovitev slovenskega reprezentanta v zagrebških vratih Urha Kastelica, da so izkušnje na strani pivovarjev, ki imajo v svojih vrstah Williama Accambraya in Igorja Anića, svetovna prvaka s Francijo, Draška Nenadića, zmagovalca LP s Flensburgom, Razgorja ter slovenske reprezentante, vratarja Klemna Ferlina, Tilna Kodrina, Jako Malusa, Roka Ovnička ...

Pri Zagrebčanih imata mednarodno veljavo zgolj Horvat in (za silo) Damir Bičanić, potem ko so odšli Miklavčič, brata Valčić, Mandalinić, Vori in Pavlović.
 

Le korak do evforije ob Savinji

Celjski trener Tomaž Ocvirk še nima spodrsljaja in tudi poraz v Zagrebu ob solidni predstavi to ne bi bil. Ocvirk je še mlad trener, a dovolj star (45), da ve, kaj vse se je v preteklosti dogajalo na relaciji Zagreb-Celje, zato se zaveda, kaj bi zmaga pomenila. V hipu bi sprožila evforijo in v Zlatorogu bi razprodali načrtovanih 5555 vstopnic.



Toda moral bo nekako ukaniti starega lisjaka Lina Červarja, čigar zaščitni znak je igra 7 na 6. »Naboj seveda ni več takšen, kot je bil v tistih uvodnih letih, vseeno pa bo to prava, čvrsta, moška tekma. To so dvoboji s posebnim nabojem, zato bo potrebna maksimalna zbranost,« napeto srečanje pričakuje "Čvari", ki noče biti preveč skromen in si upa na glas razmišljati o zmagi: »Glede na razmere v skupini bi bil več kot pravi trenutek, da bi končno zmagali v Zagrebu. Seveda pa ne bo lahko, Červar je izkušen strokovnjak, njegov sistem deluje odlično, toda poznamo tudi njegove slabosti,« taktiko že nekaj časa kuje Ocvirk.

Slednji bi se lahko že na začetku prave trenerske kariere z zlatimi črkami vpisal v anale zagrebško-celjskega rivalstva. Mu bo uspelo, kar ni njegovim slovitim predhodnikom: Šojatu, Tislju, Zovku, Matiću in Tamšetu?