Zarabec balkanski duh vrača v stekleničko

Zagreb – Na stotine razdvojenih slovenskih rokometnih duš je v sobotni noči tavalo okoli zagrebške Arene. Vse je peklil poraz Slovenije proti Makedoniji na uvodni tekmi eura 2018, le da pri razlogih, zakaj je do njega prišlo, ni bilo enotnosti. Sta ga izbrancem selektorja Veselina Vujovića zagodla romunska sodnika ali so bili preslabi, da bi ugnali Kirila Lazarova in druščino? Prvi slovenski organizator igre Miha Zarabec je izbral bolj konstruktivno različico – razloge za poraz je treba iskati v sebi.

Slovencem so teorije zarote domače, toliko bolj v rokometu, ki se ga drži sloves športa, v katerem so v preteklosti delilci pravice nemalokrat narekovali razplete tekem. In v Areni je duh nekdanje skupne balkanske preteklosti ušel iz stekleničke. Je bilo naključje, da je šef sodnikov pri Evropski rokometni zvezi (EHF) Dragan Načevski za tekmo med Slovenci in svojimi makedonskimi rojaki delegiral sodniški dvojec Sorin-Laurentiu Dinu in Constantin Din? Romunoma bi stežka očitali, da se nista držala pravil, a je bilo tudi z novinarskih sedežev visoko pod stropom dvorane vidno, da so se ob njunih sodniških merilih počasnejši in bolj statični Makedonci počutili kot ribe v vodi, »dirkaški« Slovenci pa kot če bi v nasprotne napade tekli z zaporniškimi kroglami pripetimi okoli gležnjev. Še najbolj je to prišlo do živega Vujoviću, ki je ocenil, da se po tej tekmi in sodniških odločitvah bolj spozna na rudarstvo kot rokomet.

»Moramo držati skupaj in se strinjati s to oceno, a še vedno mislim, da smo v prvi vrsti sami krivi za poraz. Zgrešili smo preveč izdelanih strelov. Nismo se vsi sprostili, igrali smo v krču. V ekipi imamo veliko novincev in morda je to botrovalo nekoliko večji živčnosti in tremi. Imeli smo napad za štiri gole prednosti, ki ga žal nismo realizirali, potem ko smo nekoliko padli v igri, pa sta nam sodnika onemogočila vse hitre prehode v napad. Vseskozi sta žogo vračala na sredino igrišča. Vedeli smo tudi, da bo vedno eden od makedonskih rokometašev na tleh, ko bomo krenili v protinapad. Sodnika sta jim nasedla in ustavljala igro, mi tako svoje igre nismo mogli razviti,« je Zarabec premleval razloge za poraz, ki se, sodeč po razliki v dolžini klopi za rezervne igralce, ne bi smel zgoditi.

»Vedeli smo, kaj in kako bodo igrali Makedonci. Ko je imel Lazarov žogo, je bilo vedno preveč prostora na šestmetrski črti. Nato je bil vsak kontakt s krožnim napadalcem Stoilovom dveminutna kazen, morali bi se odzvati drugače. S tako igro smo le presenetili sami sebe. Edina svetla točka so bili naši navijači, žal mi je, da jim nismo vrnili, kolikor so oni dali nam. Oddolžili se jim bomo, vemo, zakaj smo tukaj, naj nas le še pridejo spodbujat,« je Zarabec razmišljal bolj trezno kot najbolj vztrajni navijači obeh ekip, ki so se po tekmi »zatekli« v bližnje nakupovalno središče. Tam so družno prepevali in poskakovali tako na odo Makedoniji Dada Topića kot na Avsenikove viže. Najbolj poparjenim Slovencem je na vsake toliko vseeno ušel krik: »Koliko ste plačali sodnikoma?« Makedonski odgovor je bil preprost: »Za kaj takšnega nimamo denarja.«

Tega ne manjka nemškemu rokometnemu ustroju, s katerim se bo danes spoprijela Slovenija in ga Zarabec zelo dobro pozna. »Nemce moramo premagati zlepa ali zgrda. Zame so najtežje tekme proti ekipam, ki so prejšnjo tekmo izgubile. Po porazu lahko še bolj padeš ali pa se izjemno dvigneš. Kolikor poznam ozračje v naši ekipi, bomo zdaj še bolj stopili skupaj. Vemo, kdo so Nemci, kolikokrat in kako smo izgubili proti njim. To mora biti dodaten motiv za to, da jih to pot poskušamo premagati,« se je k rokometno precej bolj zahtevnemu izzivu proti branilcem naslova evropskih prvakov ozrl slovenski rokometaš Kiela, ki opogumlja reprezentančne soigralce in navijače: »Nismo še pokazali vsega!«