Zelenović bo brzdal čustva in jih sprostil šele ob pivu

Rokometna liga prvakov: danes ob 16. uri bo Celje brez Zarabca skušalo ugnati močno Wislo.

Objavljeno
02. oktober 2015 20.35
CELJE 01.12. 2011 CPL - VESZPREM. Nemanja Zelenovic. Foto: ALESS CCERNIVEC/Delo
Peter Zalokar, Šport
Peter Zalokar, Šport

Celje – Pretirano bi bilo trditi, da je Nemanja Zelenović v Celju Pivovarni Laško pustil neizbrisen pečat. Prišel je kot »zelenec«, a gredo mu zasluge, da je v treh sezonah pomagal klub dvigniti z dna po padcu projekta Serdarušić. Zdaj se Srb vrača v Zlatorog, kjer si je ustvaril ime, in bo z Wislo v 3. kolu lige prvakov danes ob 16. uri lovil pomembno zmago v skupini A.

Zelenović je bil MVP pokalnega turnirja 2013 v Laškem, kjer je Celje premagalo Gorenje, in je eden redkih rokometašev, ki se lahko pohvalijo, da je v Sloveniji vzel mero Branku Tamšetu. »Lepo je bilo dvigniti lovoriko, a to je preteklost. Vsi vemo, kakšna je celjska publika in v Zlatorogu nam ne bo niti malo lahko. Celje ima zelo kakovostno ekipo, fantje so mladi, hitri, agresivni in imeli bodo prednost domačega igrišča,« je nekdanje tovariše v vlogo rahlih favoritov postavil Zelenović, ki vseeno verjame, da bo njegova ekipa kos izzivu in prišla do prve zmage.

Wisla je osvojila točko proti Veszpremu in namučila PSG v gosteh. »V dobri formi smo. Nekoliko se nam še pozna, da smo izgubili izkušena igralca (Jurkiewicz je odšel v Kielce, Syprzak v Barcelono, op. p.), toda prišla sta nova (krožni napadalec Marco Oneto in Dmitri Žitnikov, ki si ga je želelo Celje), zato je ekipa na podobni ravni. Z novo energijo smo pridobili na poletnosti in agresivnosti,« je spremembe pojasnil 25-letni Zelenović, ki ga bodo ob vrnitvi v mesto ob Savinji prevevala nostalgična čustva: »Gotovo mi ne bo lahko, v Celju sem preživel tri čudovita leta. Veliko je spominov na mesto, klub in dvorano. Leta 2011, ko se je Celje znašlo na razpotju, je prišlo veliko mladih igralcev, a z Vladanom Matićem nam je uspelo spet zasukati krivuljo navzgor in Celje vrniti med velike klube. To raven kljub mnogim odhodom še naprej vzdržuje in nikakor ga ne gre podcenjevati. Ne bo nam lahko, veliko bo čustev, velik pritisk na obeh straneh.«

Medtem ko ima Celje veliko težavo zaradi poškodbe Mihe Zarabca, pri Wisli, ki ima v ekipi kar 20 igralcev, skrbi ni. »Oneto je sicer lažje poškodovan in ne vemo še, ali bo lahko igral, sicer pa smo vsi zdravi. Zarabčeva odsotnost je hendikep za Celje, ampak vsi vemo, da ima v Davidu Razgorju odlično zamenjavo. Tudi 'Raza' je hiter in spreten, delo lahko opravi na visoki ravni. Iz izkušenj vem, da je skrivnost celjskega uspeha v kolektivu,« tekmeca v dušo pozna Zelenović, ki si obeta spektakularno vzdušje, četudi je zanimanje v Knežjem mestu po porazu z Zagrebom močno upadlo: »Mislil sem, da bo Celje zmagalo, ker je bilo boljše vso tekmo. Odločile so malenkosti, na koncu mu je zmanjkalo sreče. Zdaj nam bo gotovo še malce težje.«

Razlike med ekipama so očitne. Igralci Wisle so v povprečju za dve leti starejši, so za sedem centimetrov višji (imajo kar osem dvometrašev!) in za pet kilogramov težji. Imajo 11 tujcev, Celje pet, pa še od teh trije ne bodo igrali vidnih vlog (Gajić, Patrianova, Pešić). Medtem ko so Poljaki višji in telesno močnejši, pa so Celjani gotovo spretnejši in hitrejši in v tem gre iskati priložnosti za zmago v taktičnem boju.

Tamše kajpak javnosti ni hotel razkriti, kje vidi glavne šibke točke Wisle. »Mislite, da Zelenović in še kdo ne bodo prebrali, kaj pišejo slovenski mediji?« je karte v rokav pospravil Tamše, ki se ne boji t. i. zakona bivšega. »'Zeleni'? Ga bo že naš Luka (Žvižej) s psihološkimi igricami spravil s tira,« se je pošalil Velenjčan, ki ima s kolegom Manolom Cadenasom dobre odnose. Španskemu selektorju bi lahko kaj prišepnil tudi Zelenović. »Ni potrebe. Prepričan sem, da Cadenas do potankosti pozna celjsko taktiko,« trenerju zaupa Srb, ki se veseli snidenja z bivšimi soborci: »Celje bo vedno moj klub, stalno sem v stiku z Urbanom Lesjakom, slišim se z Vidom Potekom. Najprej se bomo po moško pomerili na igrišču, potem pa bomo, upam, s fanti popili kakšno pivo. Kot nekoč ...«