Zlatorog je spet trdnjava, Zagreb tretji s polomljenimi kopji

Celje - Skrb, da se bo rokomet v deželi zaradi neuvrstitve moške reprezentance na SP znašel na stranskem tiru, je bila odveč. Slovensko čast uspešno branijo paradni klubi, minuli vikend je prinesel obilo zadovoljstva pri Celju Pivovarni Laško, Gorenju in Krimu Mercatorju.

Velenjčani so si z minimalno zmago pri Granollersu na stežaj odprli vrata skupinskega dela pokala EHF, krimovke pa so v Nemčiji osvojile veliko točko, ki jo bodo prenesle v drugi del lige prvakinj. Seveda je bilo največ oči uprtih v celjsko-zagrebški derbi. Prvakom se je po dolgem času domači evropski izziv izšel sanjsko: polna dvorana in visoka zmaga.

Po dolgem času zmaga v polni dvorani

Zlatorog je bil v minulih sezonah nekajkrat podobno poln, a vedno se je končalo z razočaranjem (Montpellier, Veszprem, Kiel, PSG). Tokrat je še dolgo v noč odmevala pesem, četudi je bil v ponedeljek delovni dan.



Veliko prezgodaj je govoriti, da bo pivovarjem po petih letih uspelo ujeti izločilne boje v ligi prvakov, toda jasno je že, da bodo tudi v drugem delu sezone, torej februarja in marca, resno v igri za osmino finala. Razmere v skupini B so se resno zaostrile, majhni delijo udarce velikim. Nazadnje je Zaporožje zmagalo pri evropskem podprvaku Nantesu, Skjern je na Madžarskem odščipnil točko Pick Szegedu.
 

Gneča pod vrhom, vsi v igri za osmino finala

Samo PSG (po osmih tekmah ima stoodstotni izkupiček) in Szeged (13 točk) sta lahko mirna, za njima je nastala velika gneča. Med tretjeuvrščenim Nantesom (7) in zadnjim Zagrebom (5) sta le dve točki razlike, vmes so stisnjeni Flensburg, Skjern in Celje (po 6) ter Motor Zaporožje (5).



Celjani bodo v jesenskem delu odigrali še dve tekmi, če bi jim v nedeljo uspelo zmagati v Ukrajini, bi storili ogromen korak k vsaj šestemu mestu, a tudi poraz ne bi bil tragičen, zatem bo v Zlatorogu gostoval ranjeni Nantes. Že zdaj je mogoče napovedati, da bo hram slovenskega rokometa poln. Ne gre prezreti pozitivnih finančnih učinkov razprodanih tribun za klub, ki največ rezerv za rast vidi prav v povečevanju lastnih prihodkov.
 

Grk uživa v rokometu

Tako čez palec je mogoče reči, da je tekma z Zagrebom v blagajno prinesla letno plačo igralca članske ekipe. Predsednik Jernej Smisl in direktor Rok Plankelj sta si upravičeno mela roke, ko sta se spustila s častne tribune (na njej je bil tudi navdušeni predsednik Pivovarne Laško, Grk Zooullis Mina iz Heinekena) in prišla čestitat moštvu v podpalubje Zlatoroga.



Sprejela sta tvegano in drzno odločitev, ko sta odslovila Branka Tamšeta in za trenerja ustoličila Tomaža Ocvirka. "Čvari" v celoti upravičuje visoka pričakovanja, Zlatorog je spet spremenil v trdnjavo. Če je bilo zmagi proti Flensburgu in tudi Zaporožju še mogoče pripisati učinkom šok terapije, je bila zadnja z Zagrebom že znak dobrega dela in močnega moštvenega duha.
 

Konec sezonskih razprodaj?

Ocvirku je kot dar z neba padel William Accambray. Francoski zvezdnik je sicer še daleč od forme iz Montpelliera in Pariza, vendar se je takoj izkazal za vodjo, že s svojo pojavo soigralcem vliva samozavest. Kot se za šampiona spodobi, mu je skromnost tuja.



»Ne vem, kje so meje tega moštva, a tukaj se že ne bomo zaustavili. Kdo ve, morda nam bo sezona prinesla nekaj velikega, če bomo igrali tako, kot smo z Zagrebom, se tudi najmočnejšim, kot so Pariz, Nantes in Szeged, tukaj ne piše nič dobrega,« je bil odločen "Vili", ki se je hitro ujel z Jako Malusom in še bolj z Rokom Ovničkom. Prihod slednjega iz Gorenja se je izkazal za zadetek v polno. Enako velja za Klemna Ferlina, ki verjame, da bo Celje na kolena spravilo še koga od velikanov.

Njegovo ime je že zapisano v beležkah bogatih klubov, a morda so se v saniranem Celju že končali časi sezonskih razprodaj in so na pomolu resne okrepitve. Za začetek bi veljalo Branka Vujovića povprašati, mar ne bi raje malo dlje ostal v Celju ...