Zmaga v rokah šefov

Špartanskim vrednotam zvesti Tamše pravzaprav dela čudeže iz ekipe v nastajanju.

Objavljeno
06. oktober 2014 21.18
Peter Zalokar, Šport
Peter Zalokar, Šport

Kljub dvema porazoma ni iz trte izvita trditev, da so rokometaši Celja Pivovarne Laško osvežitev lige prvakov. Najmlajša ekipa z bržčas najnižjim proračunom ne le sledi smernicam sodobne igre, celo postavlja jih. Tako kot prej Vardar je držala v šahu Montpellier, pa spet plačala davek neizkušenosti in prekratke klopi. Kapetan Luka Žvižej je izpostavil osnovnošolske napake, kot sta bili izgubljeni žogi ob izvajanju 9-metrovk (!). Trener Branko Tamše medtem tuhta, kako zajeziti silovita nihanja. Na obeh tekmah so si fantje v prvem polčasu ustvarili šest golov prednosti. Proti Makedoncem so jih zapravili že do odmora, v Franciji so zdržali do 37. minute. V obeh primerih so jim ponagajali sodniki, kar izpričuje, kakšen status ima nekdanji evropski velikan.

Seveda je bilo razočaranim akterjem težko oporekati, da bi se vse skupaj lahko razpletlo drugače, če ne bi bil krivično izključen steber obrambe Vid Poteko. Dejstvo pa je, da Tamše na večini igralnih mest nima ustreznih zamenjav. V sklop deficitarnih ne sodita le krožni napadalec in vratar. Ob začetni sedmerki (Lesjak, Žvižej, Slišković, Zarabec, Miklavčič, Janc, Poteko) sta dodano vrednost prinesla zgolj hrvaški up Šime Ivić s prvima zadetkoma na veliki sceni in Blaž Blagotinšek, ki je v dveh tekmah zbral več minut kot v dveh prejšnjih sezonah skupaj in potrdil potencial, zaradi katerega ga je selektor Boris Denič – sicer prezgodaj – že poslal v ogenj.

Ko se tekma lomi, Žvižej še ne more odstopiti mesta Tilnu Kodrinu. Na drugi strani je najstnik Blaž Janc odigral 60 minut, ker obetavni vrstnik Gal Marguč še ni zrel, da bi stopil v čevlje brata Gašperja. Ivan Slišković se je odkupil za slabo predstavo proti Vardarju, a nima pomoči na levem zunanjem položaju, ob tem se »troši« v obrambi. Od že odpisanega Roka Žurana, ki se je šele vrnil po poškodbi, ne gre pričakovati čudežev. Še manj od Michala Kasala, pri katerem bo skozi strugo Savinje preteklo veliko vode, preden bodo projektili, ki jih češki velikan sproža na treningih, našli cilj na tekmah. Trener Montpelliera Patrice Canayer je opravil domačo nalogo in z obrambo 5-1 odrezal Miho Zarabca. David Razgor je preveč podoben tip igralca, da bi naredil razliko. Živan Pešić pa mora najprej osvojiti zakonitosti obrambe, da bo dobil priložnost v napadu, v katerem se srbski »pivot« bojda bolje znajde.

Špartanskim vrednotam zvesti Tamše pravzaprav dela čudeže iz ekipe v nastajanju. Morda je evropska sezona, v kateri mu je ponagajala sreča in mu namenila skupino smrti, obsojena na konec v skupinskem delu, četudi ne gre vreči puške v koruzo. A resnično zmago lahko vpiše vodstvo kluba, če mu bo le uspelo zajeziti odhode iz Zlatoroga in ohraniti jedro obetavnega moštva vsaj še sezono ali dve. Novi direktor Gregor Planteu pravi, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. Vprašanje pa je, ali mu bodo to omogočili ljudje, ki so ga ob zagonu asketskega sanacijskega programa najeli in postavili na mesto premalo vodljivega Pungartnika. V Franciji se je v treh dneh prepričal, da je ekipa živ organizem, veliko bolj zapleten od igre golih številk, s katerimi je operiral doslej.