Mladi Arsenalov Francoz, 20-letni Samir Nasri, je nesporni junak 12. kola angleške lige, saj je zabil oba gola za zmago z 2:1 nad Manchester Unitedom, s čimer je Arsenal ostal v boju za naslov prvaka. Portugalec Ronaldo, ki se je po poškodbi vrnil v velikem slogu, je bil tokrat vendarle v globoki senci francoskega upa. Arsenu Wengerju se je s srca odvalil velik kamen, jezik se mu je dobesedno odvezal, ko je po tekmi razpredal po dolgem in počez o svojem moštvu. »Predstavljam si, kaj bi bilo, če bi izgubili. Matematično je zelo pomembno, da smo blizu vrhu, da smo pokazali našo moč in odlično vzdušje v moštvu. Ne strinjam se z ocenami, da potrebujemo vodjo na igrišču. Mi jih imamo enajst,« to je samo nekaj Wengerjevih ideoloških razmišljanj. Njegov tekmec Alex Ferguson je lahko bolj zaskrbljen. Izgubil je že dva velika derbija (še z Liverpoolom), remiziral s Chelseajem in ob tekmi manj Manchester že pošteno zaostaja za vodilnim dvojcem - Chelseajem in Liverpoolom (oba sta zanesljivo zmagala, 21:29).
»Neverjetno je, koliko priložnosti smo si priigrali. Toda, to je bil fantastičen nogomet. Bilo je kot na otroškem igrišču, oni so napadali in mi smo napadali. Če že moramo izgubiti, potem si želim, da nas vedno premaga moštvo, ki igra odličen nogomet. In Arsenal ga tokrat je,« je ob vseh pomislekih našel lepo besedo o tekmecu sir Alex.
Barcelona se igra, Real pa muči
Bolj kot virtuozne predstave Barcelone, ki tekmece premaguje kot, da bi bili nasprotniki amaterji, ali Realove muke do zadnje kaplje znoja, špansko prvenstvo vznemirja zaradi popolne neizenačenosti in nemoči klubov iz srednjega ali spodnjega kakovostnega razreda. Bojazni nekaterih kritičnih strokovnjakov, ki so pred začetkom sezone napovedovali potop »malih«, se uresničujejo. Za vse je krivo pomanjkanje denarja, potem ko je večina klubov v tej sezoni znižala stroške, medtem ko so jih veliki še povečali. Rezultat je očiten. Barcelona v povprečju zabija več kot tri gole (10 tekem, 34 golov), Real z igro ne blesti, a tudi z desetimi možmi osvaja točke in trese mreže (28 golov).
»Ta trenutek resnično uživamo in vse gre kot po maslu,« je po novem strelskem šovu (po razmerju moči je s spodobnih 6:0 na Camp Nou klonil Valladolid) rekel Barcelonin organizator igre Xavi Hernandez, eden od pomembnih členov v razigranem orkestru Pepija Guardiole, v katerem blesti Samuel Eto'o. Kameruncu so poleti iskali novega delodajalca, ta pa je v tej sezoni zabil že 13 golov, v soboto je že v prvem polčasu za vodstvo 4:0 zabil vse štiri gole. Prav toliko jih je v Madridu dosegel Argentinec Gonzalo Higuain. Njegov dosežek je veliko »težji«, saj je Madridčanom prinesel tesno zmago s 4:3. Od 44. minute je s poškodbami zdesetkani Real igral z desetimi možmi. Izključen je bil Sergio Ramos. Higuain je bil nazadnje srečni zmagovalec. Za 4:3 je zgrešil enajstmetrovko, a je žogo v drugem poskusu le poslal v mrežo.
»Razočaran sem, ker nismo zmagali. Od prve minute smo igrali odlično, zabili tri gole in si zaslužili zmago,« se ni mogel sprijazniti trener Malage Antonio Tapia.
Kdo drug kot Cruz
Jose Mourinho ima tudi zvrhano mero sreče. Ob odmoru derbija z Udinesejem je rojaka Ricarda Quaresmo (po tej tekmi ga bo Mourinho hladil za nekaj tekem) želel zamenjati s Hernanom Crespom. Argentinski veteran pa se je med ogrevanjem poškodoval, tako da je dobil priložnost drugi argentinski veteran Julio Cruz. In kot že mnogokrat doslej je 34-letni Cruz spet rešil črno-modro »squadro«. Tokrat je odločil v drugi minuti sodnikovega podaljška, ko je po podaji s kota z bližine premagal nemočnega Samirja Handanoviča, sicer enega najboljših mož v videmskem moštvu.
»Brez velike igre smo premagali zelo nevarno moštvo, ki si je priigralo eno samo priložnost. Bili smo zelo dobri v obrambi in se nismo brezglavo zaletavali,« je vendarle zasluženo zmago komentiral Mourinho, ki je s tribun med tekmo poslušal sočne pripombe jeznih »tifosov«.
Iz tiskanega Dela.