»Če lev posnema leva, postane opica. Posnemanje bi bila neumnost, vsak ima svoj slog. Jaz ga bom imel, ne bo Debeljakov ali Jankovićev, temveč Bobinčev,« je Franjo Bobinac pred dobrim letom dni, ko so ga izvolili za predsednika Rokometne zveze Slovenije, v intervjuju za Delo napovedal nov veter na Leskoškovi 9e. Ta je zavel, na klop moške reprezentance je sedel sloviti Zvonimir Serdarušić, ki bo s svojim »sanjskim moštvom« poskušal ponoviti uspehe iz Kiela, začenši z EP čez dobra dva meseca v Avstriji.
Pri tem je Bobinac pokazal držo pravega predsednika, ki stoji za svojimi odločitvami in prevzema odgovornost. Prvi mož Gorenja pa drugega leta mandata vseeno ni začel, kot so si mnogi med tistimi, ki so ga izvolili v času hude krize vladanja v slovenskem rokometu, želeli. Prej ali slej, za to je ta teden poskrbela omilitev kazni trenerja »os« Ivice Obrvana, je moralo priti do konflikta interesov med njegovima predsedniškima funkcijama (pri velenjskem klubu in RZS), na katerega je bil Bobinac, sodeč po njegovih besedah, pripravljen. »Ne delam si utvar o idealnem življenju, vem, da se marsikaj dogaja. Vnaprej se s tem ne obremenjujem, to je del življenja in vodenja. Verjamem pa, da bo tega malo, predvsem zato, ker mora prevladati razum in ker morajo vsi, ki delajo v rokometu, delati v skupno dobro in ne za svoje parcialne interese,« je kot novopečeni predsednik povedal Bobinac, ki si je kot eno glavnih nalog zadal odpravo vrtičkarstva v naši rokometni srenji.
V njej mu zdaj očitajo, da je iz krovne organizacije ustvaril velenjski vrtiček. Takšnega vtisa ni bilo težko dobiti na izredni seji skupščine RZS, na kateri so pomilostili Obrvana, predsedoval pa ji je kar predsednik njegovega kluba, ki je za nameček še drugače tolmačil disciplinski pravilnik kot disciplinski sodnik ... »S to sejo se nisem posebej ubadal, nisem pristranski, ravno tako bi bil zadovoljen, če Obrvana ne bi pomilostili,« je Bobinac dan za tem branil svoje ime in ni razloga za to, da mu ne bi verjeli. Prepričati pa bo moral tudi tiste, ki so neposredno vpleteni v rokometno »proizvodnjo«, klubske može, ki spornih potez na z lobiji prepleteni sceni ne jemljejo zlahka.
Če ne drugega, bi se moral Bobinac izvzeti iz te seje, vanjo pa je posegel odločilno in si od drugih klubskih veljakov bržčas prislužil enako »kazen«, kot jo je izrekel Obrvanu zaradi disciplinskih prekrškov in direktorju kluba Stanetu Ostreliču zaradi prepozne prijave treh igralcev v ligo prvakov - rumeni karton. Bobinac se mora zavedati, da je s pogumnim in hvalevrednim prevzemom RZS prevzel tudi vlogo vrvohodca. Časi, ko smo v Sloveniji imeli le po en močan ženski in moški klub ter avtokratske poteze tedanjega predsednika RZS Zorana Jankovića niso imele hujših stranskih učinkov, so mimo. Če bo Bobinac na klubski sceni prejel rdeči karton, bo ogrožen tudi njegov največji projekt - reprezentance ne bo rešil niti Serdarušić, če bo v njej pomembno, kdo nosi velenjski, celjski ali koprski dres ...
Iz petkovega Dela.