V trenutkih velikega nedeljskega uspeha, ki mu je prvič prisostvoval tudi novi predsednik Renaultove uprave Carlos Ghosn, si šef zmagovitega moštva formule 1 Flavio Briatore ni mogel kaj, da ne bi podrezal dovčerajšnjih junakov in njihovih pristašev. »Ko sem v minulih dneh listal časnike, sem se čudil napovedim, da bi Ferrari spet lahko začel zmagovati, v kar sicer še celo njegovi lastni ljudje ne verjamejo. Sedaj je najbrž vsem jasno, koliko je ura. Ali pa vendarle še ne?« je podrezal italijanske novinarje.
Precej spremenljive sreče je Ferrari v tej sezoni. Drugemu mestu Rubensa Barrichella na uvodu v Avstraliji sta sledili mršavo 7. mesto Michaela Schumacherja v Maleziji in popolna ničla v Bahrajnu. Schumijevo drugo mesto v Imoli in predvsem njegov povsem enakovredni boj z zmagovalcem Alonsom sta rdečim vzbujala upanje, da so s svojim gumarskim partnerjem Bridgestonom prebrodili najhujše, toda temu sta sledili hudi razočaranji v Barceloni (9. Barrichello) in Monaku (7. Schumacher, 8. Barrichello) ter za nameček še hud spor med voznikoma. Potem pa so se na VN Evrope (3. Barrichello, 5. Schumacher) in Kanade (2. Schumacher, 3. Barrichello) rdečim začela jasniti obzorja, čeravno je bilo jasno, da so si do teh dosežkov pomagali predvsem s smolo tekmecev. Dvojna zmaga ob Michelinovi blamaži v Indianapolisu je rdeče znova vrnila v igro, saj se je Michael Schumacher v vozniški razvrstitvi približal na tri točke drugouvrščenemu Kimiju Räikkönenu, v konstruktorski pa se je Ferrari izenačil z McLarnom na 2. mestu. To je marsikoga zavedlo, Ferrari in Michael Schumacher sta, kot to zmorejo samo velikani v tem športu, iztržila več, kot sta ta čas realno sposobna.
Nemec je sicer tudi v nedeljo prepričeval vse okoli sebe, da so na dobri poti in da se jim je na tej dirki obetalo še nekaj več od 3. mesta za glavnima protagonistoma. »V prvem delu dirke sem obtičal za Jarnom Trullijem, ki ga nisem mogel prehiteti, čeprav sem bil hitrejši. V drugem delu dirke me je med postankom v boksu prehitel Juan Pablo Montoya, ki je imel precej drugačen načrt dirke od mene in me je v obdobju, ko je bil polno naložen z gorivom, prav tako zadrževal. Če ne bi bilo tega, bi nemara lahko končal dirko pred Räikkönenom, čeravno je res, da naš dirkalnik ni premogel ritma obeh prvouvrščenih,« je dejal sedemkratni svetovni prvak.
Fernando Alonso se s tem ni strinjal: »Le malo je manjkalo, pa bi tudi njega prehitel za cel krog. Michael Schumacher se mora za tretje mesto zahvaliti predvsem težavam drugih. Če bi tudi Montoya in Fisichella nemoteno pripeljala do cilja, potem Ferrari ne bi videl zmagovalnega odra!«
Tehnični direktor Ferrarija Ross Brawn je priznal, da je šlo njegovima dirkačema slabše, kot so si obetali. Barrichellu so že v uvodnem delu dirke začele nagajati zavore, tako da je končal na 9. mestu, pri obeh dirkalnikih pa je bila poglavitna težava v tem, da na gladkem asfaltu francoskega dirkališča nista imela zadostnega oprijema cestišča. Izvršni direktor Ferrarija Jean Todt se je čudil nenadnemu padcu forme s sobote na nedeljo: »Bili smo med najhitrejšimi v kvalifikacijah, toda na dirki nam tega ni uspelo potrditi. Upali smo, da bomo precej bolj konkurenčni, sedaj pa moramo analizirati položaj, da bomo razumeli, kje se nam je zalomilo. Potem se bomo spet vrgli na delo in nadaljevali lov.«
Michaela Schumacherja optimizem še ni zapustil. »Vse se lahko zelo hitro spremeni. Predlani smo po zmagi v Monzi v sijajnem finišu dobili prvenstvo, čeprav nam je še malo pred tem, denimo v dirki na Madžarskem, kazalo zelo slabo,« se nemški zvezdnik spominja, kako ga je letošnji junak Fernando Alonso ob svojem prvencu na Hungaroringu prehitel za cel krog. Ne glede na to pa je treba povedati, da je Bridgestone pred dirko v ZDA ocenil, da je vozniški naslov svetovnega prvaka že izgubljen, da pa je povsem dosegljiva konstruktorska lovorika. Prazna zmaga v Indianapolisu pravzaprav ni ničesar spremenila, kajti Ferrari je še vedno prepočasen za obe vodilni moštvi, bi pa z zanesljivostjo, kakršno je kazal v minulih letih, lahko unovčil slabši niz obeh drugih voznikov pri Renaultu in McLarnu, Fisichelle in Montoye. Seveda pa ni nič slabega, če Michael Schumacher s svojim fanatizmom in optimizmom skuša motivirati vse okoli sebe. Nenazadnje je v svojih časih pri Benettonu prav na ta način priboril dva naslova svetovnega prvaka temu istemu Flaviu Briatoreju, ki se mu sedaj posmehuje.