Še kdaj trije slovenski klubi v ligi NLB?

Mrzlica pred košarkarskim evropskim prvenstvom na Poljskem je razumljivo potisnila v ozadje dejavnost slovenskih klubov, ki bodo 10. oktobra začeli tekmovalno sezono v ligah NLB in UPC.

Objavljeno
27. avgust 2009 12.54
Goran Jagodnik morda ne bo mogel nastopiti na kvalifikacijskem turnirju za OI
Eduardo Brozovič
Eduardo Brozovič
Ljubljana - Mrzlica pred košarkarskim evropskim prvenstvom na Poljskem je razumljivo potisnila v ozadje dejavnost slovenskih klubov, ki bodo 10. oktobra začeli tekmovalno sezono v ligah NLB in UPC. Union Olimpija tako v prilagojeni zasedbi brez reprezentantov danes zaključuje kondicijske priprave na Rogli, igralci Heliosa, drugega udeleženca regionalnega prvenstva, pa se potijo v Rogaški Slatini. Svojevrsten uvod v deveto sezono ligo NLB bo vnovič finalni turnir najboljših 18 moštev iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, BiH, Črne gore in Makedonije v ulični košarki, ki se bodo v soboto tretje leto zapored predstavili na Prešernovem trgu v Ljubljani. Potem ko je prireditev v prejšnjih letih pritegnila veliko pozornost in privabila številne gledalce v središče slovenske metropole, se generalni direktor lige NLB Roman Lisac veseli njene ponovitve. Košarko namreč predstavlja z nekoliko bolj sproščenega zornega kota. »Turnir postaja stalnica na naši regionalni sceni in lahko skupaj z EP lepo 'ogreje' ljubitelje košarke pred novo sezono. Tudi letos bo polfinale in finale prenašala televizija Sport TV, lanski petminutni kolaž pa je prikazalo kar 240 postaj z raznih koncev sveta, s čimer je Ljubljana dobila lepo reklamo,« je včeraj naznanil Lisac, ki bo z zanimanjem spremljal nastope slovenskih uličnih košarkarjev. Moštvo Ortinator.com, ki je v tej sezoni prevladovalo na domači sceni, bo vodil Simon Finžgar, bržkone najboljši igralec »streetbasketa« pri nas, v zasedbi Nike LeBron pa je napovedan Sašo Dončić.

Še pomembnejše bo kajpada nadaljevanje dogajanja v ligi NLB. V njej je Slovenija spomladi izgubila neposredno pravico do tretjega moštva, Krka pa se je za nameček premalo ambiciozno vključila v bitko za »wild card«. Zdaj bi se lahko razmere še dodatno zaostrile, saj vodstvo regionalnega tekmovanja razmišlja, da bi za sezono 2110/11 skrčili število udeležencev s 14 na 12. Kaj bi to pomenilo za slovenske ekipe, ki so se v prejšnji sezoni zvrstila na spodnji polovici razpredelnici (Union Olimpija na 8. mestu, Krka na 11. in Helios na 12.), si lahko le mislimo. Možnosti za povrnitev tretje vstopnice bi bile domala minimalne.

»O tem bomo spregovorili 25. septembra, ko se bo sestala skupščina lige NLB in sprejela nove tekmovalne predpise. Zmanjšanje števila klubov moramo seveda napovedati eno leto vnaprej in lahko potrdim, da zelo razmišljamo o 12-članski ligi. Zdaj se morajo izjasniti še klubi, toda odločitev bo imela tudi finančno ozadje. Ob skrčenju lige bi namreč moštva odigrala kar 50 tekem manj, kar je precejšnja postavka v proračunu lige. V sezoni 2004/05, ko so se v ligo NLB dokončno vključila vsa najboljša srbska moštva, smo denimo priložnostno imeli kar 16 članov in gmotne posledice čutimo še danes. Lažje bomo zadihali po pridobitvi novega vlagatelja, hrvaške skupine Atlantic, ki bo s svojo blagovno znamko Cedevita tretji največji pokrovitelj lige,« je pojasnil Lisac in hkrati dodal, da dogajanje v klubih napoveduje izjemno izenačeno tekmovalno sezono.

»Klubi so sicer izgubili nekatere najboljše košarkarje, vendar so tudi spretno zapolnili vrzeli, zato se ne bojim, da bi padla kakovostna raven lige NLB. Pričakujem celo še večjo konkurenco, zato bi kazalo vriniti med redni del tekmovanja in finalni turnir še četrtfinalne izločilne dvoboje, kakršne smo imeli v sezoni 2007/08. Tedaj se je Union Olimpija prebila na finalni turnir s 5. mesta, potem ko je izločila Crveno zvezdo, in gostila najboljšo četverico. Tudi letos bi želeli držati v tekmovalni napetosti več klubov,« je še dodal Lisac. Pogovor o tem, ali bo vstop Cedevite v vlogi sočasnega pokrovitelja lige in zagrebškega kluba, ki je letos dobil »wild card«, sprožil konflikt interesov, smo prihranili za drugo priložnost.

Iz tiskane izdaje Delo