Seviljski krč še ni popustil

Maribor - Deseta pripravljalna tekma slovenske košarkarske reprezentance pred EP na Poljskem ni bila ne tič ne miš. Niti ni nudila kakovostne predstave, ki bi sprala pelin po seviljskih porazih, niti ni nudila trdnega oprimka peščici zagovornikov Aleksandra Vujačiča s transparentom »KZS te noče, Maribor je vedno s teboj!« Obdobja slabe igre so sicer izkoristili za zmerjanje Jureta Zdovca, ki je iz moštva izločil njihovega someščana, nato pa skupaj z drugimi neprizadeto spremljali dogajanje. Če bi se celinsko prvenstvo začelo šele oktobra, bi zlahka pregnali črne misli, dober teden pred štartom pa tesna domača zmaga nad Bolgarijo ne more vlivati pretiranega optimizma.

Slovensko moštvo je proti nekdanji košarkarji sili, ki ima v lasti srebrno kolajno z evropskega prvenstva 1957 in bron z EP 1961, začelo odločno, kot bi se želelo oddolžiti svojim privržencem za razočaranja na turnirju v Sevilli. Začetna peterka je kar letela po igrišču, s koši Erazma in Domna Lorbka ter trojko Boštjana Nachbarja prišla do vodstva z 9:0, v šesti minuti pa je prednost izbrancev Jureta Zdovca znašala že 19:7. Toda tedaj je obstala, svoje pa je prispeval niz menjav, med katerim so v igro vstopili Jaka Lakovič, Goran Dragič, Jurica Golemac in Primož Brezec. Kot bi naenkrat začeli gledati ponovitev nedavnega dvoboja z Veliko Britanijo, so slovenski napadi postajali vse bolj otopeli, Bolgari pa so pod vodstvom premetenega trenerja Pinija Gershona kar vztrajali pri conski obrambi. Nenazadnje je njena najožja različica, košarkarski »bunker«, že pred desetletji dobila ime - »Bolgarka«.

Ne glede na menjave in taktične zamisli gostov je nedopustno, da si je Bolgarija v naslednjih štirih minutah priigrala delni rezultat 19:2 in prišla do nenadejane prednosti 26:21, ob kateri so obrazi slovenskih košarkarjev postajali vidno bledi. Izjemno težko je bilo gledati, kako njihovi meti, tudi iz najbolj neoviranih položajev, letijo mimo cilja, poskusi sproščenih tekmecev pa kot za šalo parajo mrežico. Bolgarska zasedba je brez težav odbila tudi krajši juriš gostiteljev za izenačenje na 35:35 in odšla na glavni premor z naskokom osmih točk. Pogled na statistiko jo je upravičeno navdajal z zadovoljstvom. V prvem polčasu je dobila skok s 16:9 in metala za tri točke 8:13 (Slovenija 4:11), pa čeprav v moštvu tokrat ni bilo njenega kapetana in vodilnega strelca zadnjega desetletja Todorja Stojkova. Uspešno ga je nadomestil Filip Videnov in v prvih 20 minutah zgrešil le enega od petih poskusov trojk.

Začetna slovenska peterka je tudi v tretji četrtini prikazala nekoliko boljšo igro in z zasukom prišla do vodstva 57:51, nato pa so se vnovič začele mučne minute, ki so jih Bolgari s pridom izkoristili. Še naprej so bolje skakali (na koncu 32:26) in navkljub manjši natančnosti ogrožali zmago Slovenije vse do zadnjega. Pri 75:75 poldrugo minuto pred koncem je Erazem Lorbek zadel en prosti met, Jurica Golemac oba in po skoku povišal prednost na 80:75, saj so gostje zgrešili svoj rafal trojk.

Selektor Jure Zdovc je po tekmi dejal: »V prvi četrtini sem izmenjal deset košarkarjev, da bi nato dalj časa ohranili visok ritem, vendar se je zgodilo ravno obratno in Bolgari so ujeli korak. Izgubili smo skok, z obrambo pa sem bil zadovoljen le v tretji četrtini. Nato smo vnovič padli in po nepotrebnem zašli v negotovo končnico. Košarkarjem vseskozi govorim, da se morajo 'stepsti' na vsaki tekmi, sicer bomo imeli velike težave. Bolgari so ves dvoboj vztrajali pri conski obrambi, zato nismo mogli razviti naše igre. V nedeljo moramo igrati bistveno bolje, saj Grki še vedno sodijo v evropski vrh.«

Iz sobotne tiskane izdaje Delo