Slab karakter. Bi ga vzeli v vaše zmagovito moštvo?

Sledila je voluntaristični odločitvi te iste druščine, da mora biti konec kronične oslabljenosti slovenske reprezentance na velikih tekmovanjih ter da naj na njih končno zaigrajo vsi najboljši Slovenci. Juretu Zdovcu, ki je šele pozneje postal selektor, je preostalo le to, da je uresničil njihovo vizijo. In se pred dnevi le korigiral, ko je s seznama za EP na Poljskem prečrtal Aleksandra Vujačiča. Zdaj, ko je Vujačič iz ZDA odgovoril in napadel vse od vodstva, trenerjev, fizioterapevtov in zdravnikov, je Zdovc dobil konflikt, ki je resno zmotil mir naše reprezentance pred pomembnim nastopom.

 

Da je Saša Vujačič odličen igralec za rezervne scenarije in slab karakter, vem že nekaj let, čeprav dogodke v elitni košarki spremljam le prek izbranih informacij mojih poklicnih kolegov, medtem ko so moji stiki z Juretom Zdovcem, s katerim sva včasih v Bradeškovi Vinoteki spila kozarček sauvignona ali malvazije, odkar nastopa v dvojni vlogi, povsem odpadli. Torej, če sem vedel jaz, je zanesljivo vedel tudi selektor Zdovc: da je Vujačič slab ali neustrezen karakter za emotivne reprezentančne nastope. Da je pred kratkim z Los Angeles Lakers osvojil prvenstvo NBA, dejstev v zvezi z njegovimi karakternimi značilnostmi ni v ničemer izboljšalo. Kvečjemu poslabšalo: zlat prstan je zelo verjetno še okrepil njegov ego. Jure Zdovc si je za neprijetnost tik pred EP kriv sam: ker se je dal zvleči v igro birokratov in ga sploh poklical na priprave.

 

Bi ga vi - slab karakter -, vzeli v vaše zmagovito moštvo? Izraza slab karakter ne jemljite čisto dobesedno. Sposodil sem si ga od nekega prekaljenega nogometnega trenerja, z njim pa je poistovetil igralca, ki na igrišču in zunaj njega osebnih interesov ni pripravljen optimalno podrediti moštvenim.

 

Čeprav slovim kot radikalen kritik aktualnega nogometnega selektorja Matjaža Keka, bi ga v zvezi z (ne)selekcijo slabih karakterjev rad pohvalil. Strogo se jih izogiba. To je zelo pomembno, seveda pa se s tem ne more oddolžiti za glavni hendikep njegove reprezentance: da nima igre. Igre pa ni, ker ni kreatorjev. V tej slepi ulici se selektorju - kot vidim - javljajo svetovalci in ponujajo tudi slabe karakterje. Na primer Mileta Ačimoviča, Nastjo Čeha ... Prvi morda ni najbolj tipičen: šovmen, dobričina, šaljivec, ki pa pa mu nikoli ne bi pripisal besed - umrl bi za svoje moštvo. Ki so, ko gre najbolj zares, tudi potrebne. Drugemu še manj. Izigral je radodarnega mecena, Maribor, Olimpijo, sledili so problemi skoraj povsod, kjer je igral. Morda mu je karakter pokvaril prav naivni mecen, ki mu je - kot je sam priznal - pri 18 letih kupil mesto v moštvu.

 

Nasploh pa se slabi karakterji v klubih vsekakor bolje znajdejo kot v reprezentancah. Vsaj začasno. Sicer pa se mi zdi, da vsi slabi karakterji na koncu pogorijo, pa naj bodo košarkarji, nogometaši, umetniki, novinarji ali tajkuni.