Sladko Schumacherjevo zadoščenje

Imola – Minula nedelja je spet prinesla eno velikih predstav Michaela Schumacherja. Res je, najuspešnejši dirkač vseh časov ima za seboj že prenekatero bolj veličastno in navdušujočo zmago, toda na tokratno, že 85. njegove kariere, je skupaj s svojim moštvom čakal poldrugo leto, vse od VN Japonske oktobra 2004 (če ne štejemo lanske Michelinove burleske v Indianapolisu), za nameček pa se je s povsem enakim receptom oddolžil za lanski poraz na tem dirkališču Fernandu Alonsu. Tretje mesto je zasedel Kolumbijec Juan Pablo Montoya, ki pa je bil od obeh vodilnih tako daleč, da je po dirki z zanimanjem poslušal, kaj se je dogajalo v ospredju.

Za piko na i je Michael Schumacher minuli konec tedna s 66. kvalifikacijsko zmago prehitel velikega tekmeca uvodnega dela svoje kariere Ayrtona Senno, ki si je pred dvanajstimi leti prav tu na dan pred svojo smrtjo še zadnjič, 65. v karieri, privozil najboljši štartni položaj. Pri vsem tem pa Schumacherjev ferrari ni bil najhitrejši dirkalnik na solidno zasedenem (to pač ni snobovska Monza) dirkališču Enza in Dina Ferrarija. Do zmage nad očitno hitrejšim Fernandom Alonsom je lahko prišel le z brezhibno izpeljano dirko za volanom dirkalnika in za komandnim pultom moštvenega boksa, skratka Ferrari in Michael Schumacher sta za razliko od zadnje dirke v Melbournu tokrat delovala kot v svojih najboljših časih.

Kljub dejstvu, da je na dirkališču v Santernu zelo težko prehitevati, pa tokrat Renault ni bil brez možnosti za uspeh. Toda Francozi so se sredi dirke, ko je Alonso obtičal na drugem mestu za Schumacherjem, ki je imel velike težave z drugim kompletom gum, odločili za tvegano potezo. Predčasno so poklicali Alonsa na drugi postanek, da bi mu tako odprli pot, toda tekmeci so bliskovito reagirali in že v naslednjem krogu prav tako predčasno poklicali v boks Schumacherja, ki je ob povratku na progo ubranil vodstvo in ga zadržal do konca. Alonso se je moral zadovoljiti z najhitrejšim krogom dirke. »Nemara bi bila prvotna strategija uspešnejša,« je po dirki podvomil v odločitev svojega moštva Fernando Alonso. »Goriva je bilo dovolj, da bi še dolgo vztrajal na progi, nismo pa vedeli, kakšne načrte imajo pri Ferrariju, zato se nam je zdelo vredno poskusiti. Ničesar nismo mogli izgubiti, lahko pa bi kaj pridobili,« se je branil tehnični direktor Renaulta Pat Symonds.

»Zelo sem vesel, ta dirka je dokaz, da te trdo delo na koncu vedno poplača. Ključni trenutek dirke je bil, da sem ostal v vodstvu po prvem postanku, ko sem imel težave z gumami. Od lani smo videli, da je tukaj praktično nemogoče prehitevati, zato sem z vsemi svojimi izkušnjami lahko vnovčil ta položaj, ne da bi pretirano tvegal in sem ves čas vozil v svojem ritmu,« je bil vidno zadovoljen Michael Schumacher, ki mu je to že sedma zmaga na tej dirki.

Kar nekaj je bilo grdih razočaranj. Drugi Renaultov voznik Giancarlo Fisichella je slabo opravil že v kvalifikacijah, ko se ni uvrstil v zaključni del, pa tudi uvodni del dirke se mu kljub novemu močnejšemu motorju ni posrečil, tako da je osvojil eno samo točko za 8. mesto. Še večji osmoljenec pa je bil Jenson Button, drugouvrščeni v kvalifikacijah, ki mu je šef Hondinih mehanikov med drugim postankom dal znak, naj spelje, a se je potem izkazalo, da je cev za dolivanje goriva še pritrjena, tako da jo je Anglež, preden se je spet zaustavil, dobesedno odtrgal. Končal je kot sedmi. Dobro se je odrezal s 6. mestom Mark Webber (williams-cosworth), ki se je ves čas ogorčeno bojeval s petouvrščenim Kimijem Räikkönenom. Felipe Massa je s 4. mestom osvojil svoje prve letošnje točke, a ga ob moštvenem kolegu nihče ni prav opazil.

Preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela.