Slovenski klubski nogomet čaka težka zima

Finančna kriza je med drugimi močno prizadela tudi slovenski nogomet. Kljub zmanjšanju proračunov in dohodkov, to še ni dovolj - po besedah vodstva Združenja 1. SNL najhujše šele prihaja.

Objavljeno
10. november 2009 17.12
Ka. Ž./STA
Ka. Ž./STA
Ljubljana - Posledice finančne krize so vidne tudi v nogometu. Večina klubov je zmanjšala proračune in igralski kader, niti plače se niso obdržale na ravni, ki je nekaterim še nedavno ponujala spodoben zaslužek. Po besedah vodstva Združenja 1. SNL pa najhujše šele prihaja.

 

Predsedniki klubov se resnosti položaja zavedajo. Že pred letom so zaradi krize sprejeli določene okvire, kako preživeti najhujše trenutke, marca letos dodatno ocenili položaj, zdaj pa uresničili tisto, kar so morali: zmanjšali so proračune in zmanjšali dohodke. A to še ni dovolj.

 

"Prišli smo do zaključka, da je vse, kar smo naredili, še vedno premalo. Treba bo še veliko delati. Že v zimskem prestopnem roku nas čaka nov korak. Nobeden od klubov nima v načrtu novih okrepitev. Treba bo celo še zmanjšati število ljudi v klubih. Sledila bodo dodatna odpuščanja, zmanjševanje števila igralcev. Vse z namenom, da sploh preživimo te težke trenutke," je dejal podpredsednik združenja Stane Oražem.

 

Predsednik združenja Brane Florjanič pa je dodal: "To zmanjšanje ne pomeni nujno padca kakovosti. V klubih bo poudarek na boljšem selekcioniranju igralcev. Počasi se bo pač treba odpovedati tistim tujim nogometašem, ki so v povprečju tako dobri, kot so naši. Tako bodo bolj vpleteni mladi igralci, kar je srednjeročno dobro tudi za ves slovenski nogomet. Bržkone bodo klubi spet želeli uvesti tudi bolj stimulativno okolje, z nižjimi fiksnimi dohodki in z bolj selektivnim nagrajevanjem."

 

Oražem, sicer tudi predsednik Domžal, je podal tudi nekaj dodatnih rešitev: "Prvič, trženje na ravni lige, torej vseh desetih klubov, saj smo parcialne rešitve že izkoristili. Drugič, kooperativno sodelovanje z državo, ki mora priznati nogometu status, ki mu gre. Dandanes je na isti ravni kot podvodni hokej, česar v tujini ne morejo verjeti. Tretjič, treba je nekako zagotoviti drugačen status za športnike v kolektivnih športih. Medtem ko imajo individualni športniki to še nekako urejeno, je povsem drugače pri nogometaših, rokometaših, košarkarjih ..."

 

Sicer pa se mora slovenski klubski nogomet za prebroditev krize in pa tudi za nadaljnji razvoj ob trženju lige obrniti tudi na delo z mladimi, ki je v zadnjih letih že dalo sadove, in na izobraževanje, predvsem trenerjev mlajših selekcij in klubskih funkcionarjev na različnih področjih, še menijo pri združenju.

 

Pod drobnogledom športne stave in zakon o navijačih

 

Sta se pa Oražem in Florjanič na današnji novinarski konferenci dotaknila tudi v zadnjem času vse bolj pereče teme, športnih stav v nogometu. "Če nadzor nad stavami v uradnih stavnicah nekako lahko nadgradimo, pa je drugače pri 'črnih' stavnicah, kjer pa je vse v rokah organov pregona," pravi Florjanič in dodaja: "Tudi v zvezi s tem se bomo skupaj z Nogometno zvezo Slovenije sestali s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, kjer bo govora tudi o zakonu o navijačih."

 

Prvi mož združenja je še pojasnil, da stave v Evropi raziskuje agencija ESSA, ki ima tudi pogodbo z Evropsko nogometno zvezo. "Po podatkih, ki so nam jih dali, je slovenska liga še vedno med najbolj 'čistimi' v Evropi. Ne moremo trditi, da se nič ne dogaja, ampak dokler ni dokazano, lahko samo upamo, da je teh stav čim manj," je zaključil Florjanič in zanikal, da bi kadarkoli dobil utemeljen sum o tem nečednem početju v slovenskem nogometu.