Domžale – Ob dolgem aplavzu so domžalski nogometaši z dvignjenimi glavami zapuščali štadion ob Kamniški Bistrici. Z 1:0 (1:0) so premagali sloviti Stuttgart, žal pa niso nadoknadili zaostanka z 0:2 s prve tekme. Toda za igro na izjemno težkem igrišču, v Domžalah je že od jutranjih ur močno deževalo, si za borbenost in tudi prikazano igro zaslužijo najvišjo oceno. Če bodo tako nadaljevali, se bo prihodnje leto Slaviša Stojanovič skupaj z igralci in vodstvom kluba zagotovo veselil naslova državnega prvaka.
Daleč od tega je njegov tokratni nasprotnik sloviti italijanski trener Giovanni Trapattoni, ki ga v Stuttgartu čakajo še zelo težki dnevi, verjetno pa tudi meseci, da bo ekipo pripeljal tja, kamor si to želijo njihovi zvesti navijači. Teh se je tokrat zbralo približno 400, toda že po dobre četrt ure so prvič utihnili. V to jih je prisilil eden izmed največjih biserov domžalskega kluba Dalibor Stevanovič, ki je pred tremi dnevi dopolnil šele 21 let. Domžalčan je po podaji Rakoviča preigral Portugalca Fernanda Meiro in s strelom po tleh zadel za 1:0.
Nemci se na razmočenem igrišču, kjer je bilo sila težko ali skoraj nemogoče kontrolirati žogo, nikakor niso znašli. Domžalčani so delovali povsem drugače, saj so v zelo podobnih razmerah igrali pred mesecem dni prvenstveni dvoboj proti Primorju. Tekma je imela tri junake. Dolgolasi Brazilec Jhonnes De Souza je bil ob Zavrlu in Iliču pravi gospodar pred vrati Dejana Nemca. Ob strelcu Stevanoviču je imel dvoboj tudi tragično ime. Luka Elsner si je v 2. polčasu v razmaku treh minut prislužil dva rumena kartona (vsaj za en prekršek bi lahko Poljak Grant presodil drugače) in Domžalčani so od 66. minute igrali le z deseterico. Toda na igrišču se sploh ni poznalo, da ima Stuttgart številčno prednost. Nemci si niso priigrali niti ene priložnosti. Trapattoni je sicer v svojem značilnem slogu s številnim žvižganjem stalno opozarjal igralce. Toda ko je vratarju Hildebrandu z gestikuliranjem kazal, da naj umiri igro in poskuša »ukrasti« kakšno minuto, se je stari lisjak skril v kot hišice za rezervne igralce. Zagotovo z enim razlogom. Da ga ne bi videli člani vodstva nemškega kluba, kako proti slovenskemu ligašu brani minimalno prednost.
V zadnjih minutah so si Domžalčani priigrali dva prosta strela na sredini igrišča. Zeljkovič je potem, ko so vsi razen vratarja Nemca odšli v nemški kazenski prostor, podal, toda obakrat je poljski sodnik zaradi ofsajda napad prekinil. Po njegovem zadnjem žvižgu so mnogi razpravljali o tem, kako je bilo škoda tistega drugega gola v Stuttgartu dve minuti pred koncem. Ne glede na to so v Domžalah lahko vsi zadovoljni in marsikdo si je po koncu tekme privoščil golaž, ki ga je dobil s plačano vstopnico vsak gledalec.
Slaviša Stojanovič, trener Domžal: »Težko je tako hitro po tekmi strniti misli. Toda najprej velika hvala mojim igralcem za veliko borbenost in hrabrost v igri, saj so bile razmere za igro skoraj nemogoče. Še zdaj mi je žal za drugi prejeti gol v Stuttgartu, kajti, če tega ne bi bilo, potem bi bila današnja tekma povsem drugačna.«
Giovanni Trapattoni, trener Stuttgarta: »Domžale so izredno dobro moštvo, v katerem je nekaj igralcev, ki so tehnično zelo dobro podkovani. Na koncu je obema ekipama pošla sapa.«