Sodniki tarnajo, karavana gre naprej

Ljubljana – »Z nikomer nismo v vojni, le dogovorili se nismo,« je Darko Repenšek, eden od treh članov pogajalske skupine Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije (ZDRSS) na novinarski konferenci v spravljivem tonu opisoval dogajanje zadnjih tednov, v katerih so počile že prej zelo krhke vezi med njegovo organizacijo in Združenjem rokometnih prvoligašev Slovenije (ZROPS).

Pogajanja med njima niso prinesla rešitve – klubi vztrajajo pri žrebanju sodnikov za prvoligaške tekme, sodniki pa pri vsaj polovičnem delegiranju – kot tudi včerajšnja javna predstavitev sodniške »plati medalje« ni omajala odločitve vodstva MIK 1. lige, v kateri večina najbolj zvenečih imen med slovenskimi »delivci pravice«, kot kaže, ne bo več sodila. Nadomestili jih bodo sodniški »odpadniki«, ki so podpisali individualne pogodbe, po katerih bodo prejeli po 300 evrov na tekmo.

»Prišlo je do kratkega stika z ZROPS, ki je zadnja dva tedna širil polresnice in dezinformacije ter omalovaževal delo sodniške organizacije. Besede izsiljevanje nočem uporabljati, ker to počnejo oni. Na pogajanja hodijo z izhodiščem vzemi ali pusti,« Repenšek ni le leporečil o »nasprotnem taboru«. Ta se ni hotel odreči minulo sezono uvedenega žrebanja sodniških parov, ki je s slovenskih igrišč v veliki meri pregnalo sumničenja o delegiranju – za to je bil odgovoren Štefan Jug, pred njim Herbert Jeglič – »z namenom«.

Pogajalca ZROPS, predsednik Jože Galof in direktor Aleš Jug, sta minuli teden od predstavnikov klubov – na seji skupščine jih je bilo navzočih 9 od 11, 7 jih je bilo za žreb, eden vzdržan in eden proti – dobila mandat, da morata vztrajati pri želji »plačnikov«, ki ponavadi postavljajo pravila igre.

Zakaj jih ZDRSS, za katero sta se poleg Repenška pogajala še Peter Ljubič in Jože Hočevar, ni sprejela? »V minuli sezoni nam je žreb prinesel obilico težav in nesorazmerij. Vse sodnike so metali v isti koš, tako da je 18. par s prve liste sodil na najtežji tekmi, za katero še ni bil pripravljen. Poleg tega sta dva sodniška para sodila kar po 19 prvoligaških tekem, trije pari niti ene, trije le po eno, preostalih 12 pa jih je sodilo na po treh tekmah. Tako sodniki iz prve državne liste niso dosegali kvot za napredovanje, morali smo jim dajati tekme v nižjih ligah, a zaradi tega so trpele kvote sodnikov iz nižjih list. S tem se zruši sistem, v katerem je na sezono več kot 4000 tekem v vseh starostnih kategorijah, poleg tega pa se zapira možnost mladih za napredovanje. Kaj bo pa s slovenskimi sodniki čez dve leti, ko bo starostno mejo za upokojitev preseglo pet od prvokategornih parov?,« je ne žrebu utemeljil Ljubič, predsednik strokovne komisije ZDRSS, ob tem pa zanikal namigovanja, da je za nesorazmerja pri številu tekem na par odgovoren komisar za delegiranje iz vrst ZDRSS Štefan Jug, ki je ZROPS posredoval sezname parov za boben.

»On je le sporočal, kateri pari, za katero kolo niso na voljo zaradi službene zadržanosti, zdravstvenih ali drugih težav,« je povedal sodnik iz Kozine, ki je izrazil voljo po nadaljevanju pogajanj – z 2. DRL so se v torek dogovorili v petih minutah, čeprav bodo v njej tudi žrebali sodniške pare –, obenem pa uvidel, da ZROPS to bržkone ne zanima več. »ZROPS ne išče dogovora, temveč razformiranje ZDRSS. Z razdorom pri nas si morda želijo ustvaril svojo sodniško organizacijo,« je še povedal Ljubič in bržčas ni bil daleč od resnice.

»Vsem 18 parom iz prvoligaškega seznama smo ponudili individualno pogodbo. Podpisalo jo je pet parov in eden iz vrha seznama 1. B lige. To je dovolj, da sobotno 3. kolo izpeljemo brez podvajanja parov. Imena? Novačenje še ni končano, poleg tega pa bomo bržkone posnemali odločitev EHF, po kateri malodane do začetka tekme nihče ne ve, kdo mu bo sodil,« je direktor ZROPS Aleš Jug razčlenil novo podobo sojenja v MIK 1. ligi – brez ZDRSS, ki bo kot zadnje »orožje« uporabila vprašanje o regularnosti tekmovanja, če v njem ne sodijo njeni sodniki.