SP v Turčiji '10 še pika na i zdajšnjega rodu

Ljubljana - Slovenska košarka se je znašla že na številnih prelomnih točkah, od uveljavljanja kot samostojna država do prvih nastopov na prvenstvih, postopnega korakanja prek kvalifikacij, prvega, drugega kroga EP, četrtfinala do nedeljske tekme za 3. mesto, pred in med katero je še dišalo po kolajni. Zdajšnji rod je končno dozorel za nekaj več, so se strinjali naši včerajšnji sogovorniki, a poudarili, da ta zasedba še ni rekla zadnje besede niti je ne sme. Vsaj ne do 28. avgusta 2010, ko se bo začel še en velik izziv: SP v Turčiji.

Dušan Hauptman, nekdanji reprezentant: »Reprezentanca je pustila pozitiven vtis. Potrdila je, da je ta rod sposoben poseči po vrhu - če se ga dobro vodi. Sam že dve do tri leta govorim, da čakam kolajno, ni je sicer še ni bilo, ampak Zdovcu je končno uspelo ta rod premakniti dlje, dokaj blizu odličju. Tolažim se, da bomo na SP 2010 v popolni zasedbi in da bomo tam le vzeli odličje. Realno je namreč možnost za to le še kakšno leto, ključni igralci bodo potem počasi že preveč iztrošeni. Zaradi tega pričakujem, da bo Turčija pika na i tega rodu, potem bo treba selekcijo počasi dopolniti z mlajšimi, kar pa prinaša stagnacijo slovenske košarke. V nižjih kategorijah pač nimamo bodočih mojstrov, ki bi bili sposobni nadomestiti zdajšnje. Žal tudi zato, ker se v stroko v mlajših kategorijah ne vlaga, se je ne plačuje.«

Janez Drvarič, selektor iz leta 1993: »Z doseženim smo lahko zelo zadovoljni, četudi ostaja grenak priokus zaradi porazov s Srbijo in Grčijo. A naše moštvo je prikazalo izredno timsko igro in ob popolni zasedbi bi šli tudi čez ti dve oviri. Veliko je še rezerv. Tokrat je manjkal en organizator igre, če se Beno Udrih ne bi poškodoval, bi bilo drugače. Smotrno je, da vsi letošnji udeleženci ostanejo skupaj, nadaljujejo ta projekt. Konec koncev je bila ta praksa - da ostanejo skupaj za EP in SP - v veljavi že prej, zdajšnji rod bi ji sploh moral slediti, saj ima v rokah vse, kar potrebuje. Letos smo videli timski pristop, izredno povezano ekipo. Vedeti moramo, da je treba moštvo sestaviti tako, da je kohezivno, če hočeš takšne rezultate.«

Memi Bečirovič, trener in nekdanji selektor mlade reprezentance: »Slovenija je dosegla izjemen rezultat, čestitke vsem. Za kolajno je zmanjkalo le nekaj sreče. S tem smo naredili korak naprej, pridobili samozavest, ki nam jo je manjkalo vsa ta leta in ki smo jo zavidali Srbom, Hrvatom ... Rod z Lorbkom, Vujačičem in drugimi je bil prvi v mlajših selekcijah, ki je gladko premagal Srbijo. Odslej nas bodo v Evropi drugače gledali. Slišal sem, da je Dušan Šešok kritiziral FIBA, a ugled - tudi pri sodnikih - dobiš tudi s konstantno vrhunskimi dosežki. To bo sčasoma prišlo, zato je treba na naslednje tekmovanje odločno in z novim ciljem naskoka na vrh. Edino, kar bodo morali še analizirati, so poškodbe, nekaj le ni bilo povsem v redu med pripravami, da jih je bilo toliko.«

Rado Trifunovič, trener slovenskega podprvaka Heliosa: »Letos je slovenska reprezentanca končno naredila težko pričakovani preboj, Jure Zdovc in košarkarji so dokazali, da so sposobni tudi za večja, odmevnejša dela in to mi je zelo všeč. Če se bodo ohranili v tej zasedbi in upam, da se bodo, je to za njih pozitivna zaveza za prihodnost. Naprej jih je pripeljala vera v to, da zmorejo, in kolektivni duh, ki ga je bilo čutiti na vsakem koraku. Zavedli so se, da ob kolektivnem sodelovanju vseeno vedno nekdo izstopi, povleče in lahko zmagajo. To prinaša samozavest. To moštvo je pokazalo neverjeten značaj, ki ga bo gotovo krasil tudi na prihodnjem SP, njihovi nasledniki pa bodo že zato prisiljeni vzdrževati visoko raven. Sicer pa se za prihodnost ne bojim, mislim, da imamo dovolj igralcev v ozadju, le pametno jih bo treba voditi skozi proces, jih postopno priključevati zdajšnjim nosilcem. Tako bodo zoreli.«

Iz torkove tiskane izdaje.