Tiskane izdaje
Madrid – Četudi zguljena, je fraza o tem, da je žoga okrogla, v osmini finala SP pokazala vse razkošje svojega pomena. Hrvati, ki so potihem merili celo na polfinale, danes doma že tuhtajo, kje se je pravzaprav podrla njihova letošnja zgodba, Srbi pa so sinoči v velikem slogu preskočili Grčijo in pokazali, da jim status prvošolčkov nadvse ustreza. In da se za mladimi obrazi skrivajo obetavni košarkarski umi.
Brez velikih besed in pompa so Srbi včeraj povsem zasenčili Grčijo, pri kateri ob 20 točkah zaostanka v zadnji četrtini nič več ni kazalo na to, da je bila velik papirnati favorit dvoboja. Srbi so delovali poletno in še pred polčasom razbili organiziran grški sistem, ki je žel sadove skozi predtekmovanje, zabijanji 22-letnega Nikole Kalinića pa sta na soigralce delovali kot visokooktanski bencin. »Sijajni smo bili v obrambi, kar nam je prineslo tudi napad in končni rezultat. Ne maram sicer izpostavljati posameznikov, a Kalinića moram. Njegovi zabijanji sta nam dali dodatno energijo, nas dvignili kot moštvo,« je razlagal Miroslav Raduljica, četudi je bil prvo ime tekme še en 22-letnik, Bogdan Bogdanović (21 točk), ki so ga evroligaški trenerji minulo sezono izbrali za najbolj obetavnega mladega igralca elitnega klubskega tekmovanja.
Selektorju Aleksandru Đorđeviću, ki navzven deluje kot neusmiljen diktator, a ima zavoljo izjemne igralske kariere in pisane zgodovine dosežkov na najvišji ravni v mladi reprezentanci tudi hvaležne poslušalce, je v dveh dneh uspelo moštvu vcepiti disciplinirano igro, kakršna mu je še manjkala skozi predtekmovalne nastope. »In pri tem upam, da to sploh ni najboljša igre te zasedbe,« je včeraj poslal jasno sporočilo, kje vidi meje Srbije v naslednjih letih, saj jo je letos prevzel predvsem zato, da bi v nekaj letih iz nje spet naredil svetovno velesilo. Pri tem pa je tudi dokazal, da zna sestopiti iz območja diktatorske odmaknjenosti. Igralce je drugega za drugim objemal še preden so zapustili parket. Se pa zaveda, da jim tudi ob ponovitvi sinočnje predstave ostaja le kanček možnosti za polfinale. V četrtfinalu jim bo nasproti stal zmagovalec sinočnjega dvoboja med Brazilijo in Argentino.
Đorđević se v domovino zagotovo ne bo vrnil v enakem slogu kot njegov hrvaški stanovski kolega Jasmin Repeša, ki včeraj preostanku reprezentance ni sledil na zagrebško letališče Pleso, marveč je odpotoval kar v domači Dubrovnik in se izognil sedmi sili ter neljubim vprašanjem o svoji prihodnosti. Če je bilo za Hrvate pred štirimi leti v Turčiji še sprejemljivo, da so izpadli v osmini finala, je bilo v Španiji to nedopustno, takoj po porazu s Francijo se je po Repeši vsul plaz kritik, pospremljenih z ugibanji o njegovi prihodnosti in tudi že scenarijem, kdo bi moral biti njegov naslednik. Skupna točka vseh je bila enaka: krivi niso bili igralci, marveč trener.
Aco Petrović, zdajšnji športni direktor Cibone, ki slovi po ostrem jeziku, je Repešo obtožil, da je reprezentanco poskušal podrediti svojemu slogu, namesto da bi igro pripravil za odlične posameznike, ki jih je popeljal v Španijo. Svoje je dodal Jurica Golemac z oceno, da so povsem mimo ustrelili pri izbiri naturaliziranega igralca, saj Oliver Lafayette ni prinesel dodane vrednosti, komentator Sportskih novosti Tvrtko Puljić pa je že začel ugibati, ali ni napočil čas, da tudi Hrvati na čelo reprezentance pripeljejo tujega selektorja. O tem bi mu veliko lahko povedali kar Slovenci ...
