Tiskane izdaje
Barcelona – Med včerajšnjo selitvijo štirih najboljših moštev skupine D v Barcelono s skupnim čarterskim letalom so Litovci, Avstralci in Mehičani sproščeno klepetali o osmini finala, saj so v četrtek dosegli, kar so želeli. Misli Jureta Zdovca pa so bile še vedno razdvojene. Zaradi nenavadnega poraza in pričakovanja informacij o Dominikanski republiki.
Vemo, da boste potrebne podatke o naslednjem tekmecu izvedeli v Kataloniji in da se boste nanj pripravili na dveh treningih. Kakšni pa so prvi vtisi o Dominikanski republiki?
Lagal bi, če bi rekel, da sem ob takšnem predtekmovalnem ritmu utegnil spremljati dogajanje v drugih skupinah. Toda moj pomočnik Chris Thomas je bil ves minuli teden v Bilbau in je gledal nastope moštev, ki jih lahko pričakujemo v naslednjih dneh. V osmini finala in nato, upajmo, še proti ZDA, s katero pa smo že igrali tik pred SP. Chris je pripravil poročilo in v čim krajšem času bomo posredovali košarkarjem vse, kar morajo vedeti. Dominikanska republika ima telesno zelo sposobne košarkarje, med katerimi izstopa Francisco Vargas, ki najpogosteje igra na krilnem položaju, lahko pa tudi v vlogi visokega branilca. Da bi jih lahko povsem »začutil« in se pripravil nanje, pa jih moram videti na videoposnetku, kar mi še ni uspelo.
Bo poraz z Litvo olajšal ali otežil vaše delo?
Preprečiti moramo malodušje, to je zadolžitev trenerjev. Zato sem igralcem čestital po tekmi in jim namenil nekaj spodbudnih besed. Noben poraz ni prijeten, toda fantje so dali vse od sebe in ne morem jim zameriti prav ničesar. Nihče ne zgreši nalašč neoviranega meta. V prvih tekmah smo bili med najučinkovitejšimi moštvi na SP in tudi med prvim polčasom dvoboja z Litvo smo dosegli 44 točk. Nato pa se je ustavilo. Če je kakšna zamera, jo imam sam do sebe. Verjetno bi lahko več menjaval košarkarje. Tekma je imela poseben potek in zaupal sem nekaterim igralcem, ki so v končnici zgrešili nekaj metov tudi zaradi utrujenosti.
Si bodo lahko opomogli v poldrugem dnevu, med katerim so se morali preseliti z Gran Canarie v Katalonijo?
Upam. Toda ne bomo edini utrujeni pričakali izločilnih bojev. Dominikanska republika je v četrtek igrala v Turčijo hkrati kot mi in ni imela več časa za počitek. Razmere bodo izenačene, morda imamo mi nekoliko daljšo klop. Če bodo glave prave in zbranost primerna, se ne bojim osmine finala, v katerem moramo zmagati.
Ste se proti Litvi preveč osredotočili na mete z zunanjih položajev? V zadnji četrtini ste metali za tri točke 0:9, za dve 1:7. Ali ne gre za sindrom, ki bi se lahko ponovil?
Z meti lahkih krilnih centrov smo doslej redno kaznovali obrambo tekmecev. Pri globinski igri pač nimamo velike prednosti, hkrati pa praznimo raketo za prodore bratov Dragić in Domna Lorbka. Prihajali smo do neoviranih metov, imeli igro, a žoga ni hotela v koš. V obrambi smo igrali vrhunsko, v zadnjih minutah pa je odločila sreča. Litovci so zadeli težak met od table, mi zgrešili »zicer«. Takšna je pač košarka. Ena slaba četrtina nas je pripeljala do tega, da bomo lahko izpadli v četrtfinalu.
Je morda vaše košarkarje preveč razburil poraz Avstralije z Angolo? V Jugoslaviji se ni nihče čudil, ko je reprezentanca »čudežno« izgubila z realno precej slabšim, če je tako zagrenila življenje Sovjetski zvezi. Še več: takšna poteza je celo veljala za prebrisano.
Zadnja dva dneva smo se nasploh več ukvarjali s preračunavanjem kombinacij kot s košarko. Tekmovalni sistem letošnjega SP je slab, s tem se verjetno strinjate tudi vi, vendar je tudi takšen edini merodajen in se mu moramo prilagoditi. Mi smo se odločili, da bomo proti Angoli igrali na zmago in imamo čisto vest. Tekma z Litvo, med katero sem bil prepričan, da bomo zmagali, bi se kaj lahko razpletla drugače in bi dobili nagrado za športno držo prejšnjega dne. Toda kljub temu je za nami krasen teden. Naši fantje so odigrali pet tekem na želeni ravni, željno in srčno. In prvenstva še ni konec. Gremo naprej, to sem dejal tudi fantom v slačilnici.
