Tiskane izdaje
Sevilla – Le dan potem, ko je kapetan hrvaške reprezentance Roko Leni Ukić po zmagi nad Argentino vzneseno razlagal, da so končno premagali otroške bolezni in SP nadaljujejo tam, kjer so s 4. mestom končali EP 2013, je Hrvaška doživela krepko zaušnico. Namesto da bi kot prva z izkupičkom treh zmag zakorakala v drugi del predtekmovanja, si je dovolila poraz s Senegalom.
Hrvati so imeli do včeraj – po zmagah nad Filipini in Argentino – vse pripravljeno za lahkoten vstop v drugi del predtekmovanja, v katerem jih čakata še Grčija in Portoriko. Senegal pač ne sodi med moštva, ki igrajo všečno košarko, njegovi orožji sta moč in dober odriv, njegov edini resnejši adut pa je Gorgui Dieng, član Minnesote. Toda prav nič ni kazalo, da bi Hrvatom ta podatek včeraj kaj dosti zlezel pod kožo, za Dienga preprosto niso našli rešitve, atletski Senegalci pa so njihovo obrambo prebijali kot za šalo in celo v končnici, ko se je Hrvaška približala na dve točki, zlahka prihajali do priložnosti za zabijanje. Zadnjič so Hrvati vodili v prvi četrtini, ob polčasu zaostajali z 32:41, ob napadu za zmago v zadnjih sekundah pa je Krunoslav Simon nepremišljeno poskušal z metom za tri točke prek treh senegalskih košarkarjev.
»Zvenelo bo noro, a če bi lahko izbiral, se nikoli ne bi rodil na Balkanu. Žal mi je, ker moram to sploh reči, a zaradi te balkanske miselnosti smo tudi prej v podobnih položajih znali trpeti. To se je dogajalo tudi drugim trenerjem. Ne morem razumeti, da smo v prvi četrtini, v kateri smo imeli težave s tekmečevim skokom v napadu, naredili le dve osebni napaki. Kdor se igra z ognjem, se prej ali slej opeče. Zdaj smo si otežili položaj, a še vedno je vse v naših rokah,« je ogorčenje vrelo iz Jasmina Repeše, četudi se ni bilo moč izogniti vtisu, da je včeraj v veliki meri poraz doživela tudi stroka. Njegovo moštvo se je namreč tekme lotilo z zvrhano mero podcenjevanja, tudi sam pa je že dan prej napovedal, da bo nekoliko spočil nosilce in v ogenj porinil tiste, ki se proti Argentini niso naigrali.
V prvih minutah je denimo poslal v igro izjemno nadarjenega Maria Hezonjo, ki pa je pri 19 letih še pravi zelenec na velikih turnirjih in v prvih dveh dvobojih sploh ni stopil na parket, drugi najvišji igralec SP Ante Tomić pa je včeraj deloval kot pobalin, ki ga prve obrambne lekcije v njegovem košarkarskem razvoju še čakajo, in ne nosilec igre pri Barceloni. »Naleteli smo na atletsko ekipo, ki nas je potegnila v svoj ritem. Ponovno smo na položajih krilnega centra in centra prejeli 30 točk, kar pomeni, da igramo premehko. Vsi,« se je Ukič tokrat posul s pepelom, pri čemer so Senegalci razkrili veliko slabost hrvaške selekcije. Obramba je bila namreč šibka točka že proti Argentini, a ji je tedaj stekel met.
Odmevno EP 2013, s katerim so se vrnili na košarkarski zemljevid, je Hrvate letos poneslo v ambicijah in željah, res je tudi, da imajo odličen košarkarski rod z Dariem Šarićem in Hezonjo, ki sta jim leta 2012 prinesla naslov mladinskih evropskih prvakov. Vendar bo letošnje prvenstvo pravšnji pokazatelj njihove zmagovalne miselnosti, potem ko so se v zadnjem desetletju doma borili z očitki, da ne znajo in ne zmorejo dobiti odločilnih tekem na prvenstvih. Bruno Šundov, eden njihovih nekdanjih enbeajevcev, ki si v šestih letih v ZDA resda ni ustvaril kariere, je denimo že zdaj precej kritičen do odnosa reprezentantov do naloge, ki je pred njimi. »Nehvaležno in napačno je govoriti o kolajni. Slišim izjave nekaterih košarkarjev, češ da lovijo prvo mesto v skupini, da gredo po kolajno, da so favoriti … Prvenstva se ne moreš lotiti na tak način, saj se ni niti še dobro začelo. S tem le daješ motiv tekmecem in to je največja napaka, ki so jo naredili doslej.«
