Zelo hitro so začeli snovati pasti za Američane

Barcelona – Slovenski košarkarji so upravičeno zadovoljni, saj so se drugič zapored prebili v četrtfinale SP. Možnosti za izboljšanje najboljše uvrstitve (8. mesta iz Turčije 2010) pa so žal zelo pičle. Jutri se bodo udarili z branilci naslova iz ZDA in v primeru poraza morali domov, saj tekem za uvrstitev od 5. do 8. mesta letos ni na sporedu.

Preden bodo začeli odpirati šampanjce, bi se naši reprezentanti vendarle morali spomniti, da je vodstvo KZS po vrnitvi iz Istanbula pred štirimi leti prekinilo sodelovanje s selektorjem Memijem Bečirovičem in s tem zgovorno ocenilo njegov dosežek. Novi predsednik zveze Matej Erjavec je pred tedni zagotovil, da bo uvrstitev v četrtfinale zanj uspeh, toda košarkarska merila so lahko vedno zelo prožna, na kar smo opozarjali tudi pred odhodom v Španijo. Letošnja slovenska zasedba še zdaleč ni najboljša, kar smo jih premogli doslej, imela pa je najbolj odprto pot do podviga, če se ji ne bi zalomilo v zadnjem kolu v Las Palmasu. Malo po zaslugi Avstralcev in veliko bolj po krivdi slovenskih igralcev. Ti so še vedno jezni, saj menijo, da bi brez »zarote« zagotovo spadali v polfinale, torej med dve najboljši izbrani vrsti barcelonske polovice SP. A le kako, ko pa Američanom priznajo, da so realno močnejši, proti »Lietuvi« pa so izgubili najpomembnejšo in na tri četrt že dobljeno tekmo?

Tega bi se morali zavedati, da bi lahko našli notranji mir po dragoceni zmagi nad Dominikansko republiko. V njej so prevladovali večji del tekme, sredi tretje četrtine s 15 točkami razlike, in se po novem zatonu v 28. minuti pravočasno prebudili po nizu 1:14 za 52:54. Slovenija je bila na koncu boljša v večini prvin: pri metih za dve (58:48 odstotkov) in tri točke (6:26 v primerjavi z 2:12), asistencah (12:6), nepričakovano tudi pri skokih (38:33), »remizirala« pri izgubljenih žogah (16:16), čeprav jih je Goran Dragić zapravil kar šest in s tem izničil koristi šestih asistenc ...

Zdovc je zaradi litovskih izkušenj hotel razširiti nabor aktivnih košarkarjev, a je hitro vrnil v »zmrzovalnik« Jako Blažiča in Eda Murića. Zato pa se mu je splačal poskus s Klemnom Prepeličem, saj je z zlata vredno trojko v trenutkih najhujše krize nadomestil obrambne slabosti. V prvem polčasu pa je korak z Dominikanci ohranjal Uroš Slokar, ki je bil dolgo najboljši slovenski strelec in na koncu tudi njen najboljši skakalec (6). Posebno poglavje je bila kajpada obramba, ki je − tudi na račun prodorov Jamesa Feldeina − preprečila tekmecem rafale metov z večje razdalje. Največje delo je opravil Zoran Dragić, saj je onemogočil Francisca Garcio. Peti strelec SP je iz igre resda metal 60-odstotno, a dosegel le sedem točk. Naš reprezentant jih je medtem zbral 18, pri tem pa tri skoke in štiri dobljene žoge.

Jure Zdovc si je po trdo prigarani zmagi pošteno oddahnil. Naznanil je, da si bo moštvo privoščilo dan popolnega počitka in zvečer okusno skupno večerjo, saj so se vsi skupaj že naveličali enolične hotelske hrane. »Pred tekmo sem košarkarjem rekel, da še ne mislim oditi domov. Po njej pa se mi je odvalil ogromen kamen od srca, saj smo dobili eno od najtežjih tekem v moji trenerski karieri. Ne le zaradi psihičnih razlogov po porazu z Litvo. Igrali smo z dobrim in izkušenim moštvom, ki je izjemno neugodno, polno trikov. Vse, kar se je dogajalo v Las Palmasu, je pustilo posledice, saj nas je prikrajšalo za sanje o kolajni. Še vedno imamo možnost, toda zmaga nad Dominikansko republiko je že skoraj podobna odličju,« je poudaril v čustvenem nagovoru.

Po svoji navadi je Zdovc čestital svojim izbrancem, pri tem pa se jim še zahvalil, ker so pokazali pogum in pravi športni značaj. »Hvala tudi navijačem, saj so bili pomemben dejavnik, da smo pripeljali tekmo do konca,« je dejal in namenil nekaj besed četrtfinalu: »Pred časom sem dejal, malo za hec, da imam občutek, da bi lahko uspešno igrali z ZDA. Obe moštvi bosta začeli s po petimi košarkarji in nihče nam ne more vzeti pravice, da se borimo. Pripravili bomo taktični načrt, s katerim bomo poskusili vreči Američane s tira. V našem štabu se je rodilo že precej zamisli, morda pa nas bodo tudi nekoliko podcenjevali.«