Analitik Löw dočakal končno nagrado

Tekma vašega življenja! Tako so na naslovnici nemškega Welta napovedali finalno predstavo in med nekaj izbranih igralcev v središče postavili selektorja. Joachim Löw, ki ga povsod po Nemčiji bolj poznajo po vzdevku Jogi, je namreč prekinil leta čakanja in se zapisal kot četrti selektor »elfa« z naslovom svetovnega prvaka.

Naključij v športu ni in kmalu po tem, ko je nemška reprezentanca zaplavala v krizo, so v vodstvu nacionalne zveze temeljito zavihali rokave. Pred vrati je bilo namreč svetovno prvenstvo v domovini 2006, kjer se je kazalo predstaviti v najlepši luči. Od takrat pa nemški nogomet – reprezentančni kot tudi domači po zaslugi iz leta v leto kakovostnejše in mikavnejše bundeslige – ohranja zelo visoko raven. Le da je v tem času do včerajšnjega večera pogrešal reprezentančno lovoriko.

Zadnji naslov svetovnih prvakov 1990 in nato šest let pozneje še lovorika na prvenstvu stare celine sta namreč že močno oddaljeni, besede pohvale za pristop, premišljeno selekcijo in močno ligaško tekmovanje je vendarle kazalo udejanjiti še prav na svetovnem vrhu. Tega se je dodobra zavedal tudi Jogi Löw, strokovnjak, ki ohranja značilnosti nemškega značaja – odgovornost, disciplino, predanost nalogam, pripadnost moštvenemu duhu. V primerjavi z njegovimi prejšnjimi selektorskimi izzivi na velikih tekmovanjih pa se je tokrat naloge lotil vendarle bolj samozavestno, vidneje prepričan o sposobnostih svojih igralcev.

Jedro je izbral pri Bayernu, lani evropskemu prvaku, tudi letos lastniku šampionske in pokalne lovorike v Nemčiji. Šesterici izjemno pomembnih adutov – med njimi vratarja, kapetana in prvega strelca – je dodal še sijajnega srednjega branilca iz Dortmunda, Matsa Hummelsa, v obrambni vrsti še enega zanesljivega Porurca, Benedikta Höwedesa, zanimivo zasedbo akterjev iz angleškega prvenstva in kajpak nepogrešljivega Mira Kloseja, zdaj vodilnega na večni lestvici strelcev svetovnih prvenstev.

Tudi selektor si je bil na jasnem, da v nadgradnji po sicer lepem rednem uvrščanju med najboljše štiri lahko uživa le ob naslovu svetovnih prvakov, zato je o njem na sklepni novinarski konferenci pred finalom govoril precej bolj odkrito kot v preteklosti. Do Argentincev je bil spoštljiv kot vedno do tekmecev, a obenem poudaril, da se »elfu« ničesar ni treba bati. »Res spoštujemo Argentino, a če pokažemo našo kakovost in jo uveljavimo med igro, bomo zmagovalci te tekme,« je deloval zbrano. Ni ga iztirilo niti namigovanje o morebitnih enajstmetrovkah in znamenitem lističu vratarja Jensa Lehmanna v četrtfinalu Nemčije 2006, ko je takrat zablestel prav proti Argentini, nato pa javnosti pokazal kos papirja z značilnostmi tekmečevih izvajalcev enajstmetrovk. Ob vprašanju pred včerajšnjim finalom je zdaj podoben »plonk listek« potegnil iz žepa tudi Löw, resda je bil še prazen, ter dejal: »Brez skrbi, analizirali smo, kdo izvaja enajstmetrovke in kako …«

A pravzaprav takšno razmišljanje poznavalcev nemške izbrane vrste pod vodstvom sedanjega selektorja nikakor ne preseneča. Nalog se je vselej loteval temeljito in analitično, ohranjal je odprtost za predloge, nikakor ni silil z glavo skozi zid, če je obstajala tudi druga pot. Nazadnje je bilo to opazno v primeru kapetana Philippa Lahma, ki ga je klubski trener iz obrambne vrste preselil med zvezne igralce, podobni poti je sprva sledil tudi Löw, a ko je ob pritisku rojakov spoznal, da je Münchenčan vendarle najboljši kot branilec, ga je hitro vrnil k svoji izvirni vlogi.

Najbolj podčrtana na dosedanji Löwovi poti bo ostala brezhibna polfinalna predstava proti Braziliji, a če ne bi bilo včerajšnje zmage, bi zopet moral poslušati ocene, da je velik strokovnjak, a brez končne nagrade. Tako pa je slednjo le dočakal.